Papež na letalu: Z generalom v Mjanmaru se nisem pogajal o resnici

Svet | 03.12.2017, 09:40 Marjana Debevec

Papež Frančišek se je, kot že običajno, na povratnem letu iz Bangladeša srečal z novinarji. Na vprašanje, zakaj ni omenil besede Rohinga v Mjanmaru je dejal, da se z generali ni hotel pogajati o resnici. Njegovo sporočilo pa je bilo jasno. Želel je tudi, da bi bila vsa vprašanja vezana na njegovo potovanje, vendar pa je naredil izjemo in odgovoril na vprašanje o nevarnosti jedrskega orožja. Zatrdil je, da smo prišli meje, ko se lahko zaradi tega orožja uniči celotno človeštvo. Zato je vprašanje, ali je že posedovanje takšnega orožja zakonito.

Zakaj je papež izraz Rohinga omenil šele v petek v Bangladešu? Novinarju na letalu je sveti oče pojasnil, da je bilo njegovo stališče znano že vnaprej, saj je o Rohingah govoril že v Rimu. Vendar pa je zanj v komunikaciji z drugimi pomembno predvsem to, da sogovornika doseže sporočilo. Zato je treba delati korak za korakom. »Če bi v uradnem govoru uporabil to besedo, bi bilo tako, kot če bi sogovornikom pred nosom zaloputnil vrata. Opisal pa sem situacijo, govoril sem o pravicah manjšin, kar mi je omogočilo, da sem v zasebnih pogovorih šel še dlje«, je povedal Frančišek. Določena stališča, ki jih mediji včasih predstavijo na agresiven način, namreč po njegovih besedah zaprejo vrata dialoga.

Srečanje s predstavniki Rohing je bilo sicer predvideno, ni pa bilo jasno kje in kdaj bo potekalo. Bangladeš je namreč kljub svoji revščini sprejel 700 tisoč beguncev te muslimanske manjšine. Ob koncu medverskega srečanja za mir ga je prišla pozdravit majhna skupina Rohing, ki so bili po papeževih besedah vsi preplašeni. Varnostniki so jih takoj po pozdravu želeli odstraniti. »Takrat pa sem se kar malo razjezil in dejal: 'Grešnik sem'«, je povedal Frančišek in nadaljeval: »Večkrat sem ponovil besedo: spoštovanje! In tako so oni ostali. Potem ko sem jih poslušal drugega za drugim, sem začel čutiti nekaj znotraj. Nisem mogel, da jim ne bi namenil nekaj besed. Začel sem govoriti in sem jih prosil odpuščanja. V tistem trenutku sem jokal, čeprav sem poskušal, da se ne bi videlo. Tudi oni so jokali«, je povedal papež.

O srečanju z vodjo mjanmarske vojske generalom Hlaingom je dejal, da se ni pogajal za resnico, ampak mu je pojasnil, da dosedanja pot ni primerna za naprej. »Ko sem videl, da je moje sporočilo sprejel, sem si drznil reči vse tisto, kar sem mu želel povedati.«

Po srečanjih v Mjanmarju je papež poudaril, da se državi ne bo lahko pozitivno razvijati naprej, obenem pa ne bo lahko tudi za tiste, ki bi se radi vrnili nazaj. Generalno svetovalko vlade Aung San Suu Kyijevo so večkrat kritizirali, ker se ni zavzela za Rohinge. Papež pa je povedal, da se je najprej treba vprašati, kako je to mogoče storiti. Mjanmar je namreč v nekem prehodnem obdobju in v tej luči je treba oceniti tudi tamkajšnjo politiko.

Na vprašanje o tem, da so se med begunce Rohinga hoteli infiltrirati tudi teroristi Islamske države je papež povedal, da so Rohinga miroljubno ljudstvo, ki so ga teroristi izkoristili. Zaradi njihovih dejanj pa je svoje nasilje opravičevala tudi vojska. Pri tem je kot pozitivno izpostavil, da je bangladeška vlada zavzela ničelno toleranco do terorizma.

Papež je novinarjem na letalu odgovoril tudi na vprašanje o jedrskem oboroževanju, ki je po njegovem mnenju doseglo skrajno mejo. Zato je vprašanje, ali ga je sploh zakonito posedovati, saj je z njim danes mogoče uničiti celotno človeštvo.

Zanimivo pa je bilo tudi novinarjevo vprašanje o tem, kaj je bolj pomembno: medverski dialog ali evangelizacija. Nekateri ju namreč smatrajo kot dve nasprotujoči si stvari. Papež je pojasnil, da evangelizacija ne pomeni prozelitizma, ampak pričevanje življenja blagrov, posnemanje dobrega Samarijana, odpuščanja sedemdeset krat sedemkrat.

Preko tega pričevanja, ki ni najprej beseda, ampak dejanje, pa potem deluje Sveti Duh. Kaj je torej prioriteta? »Ko živimo s pričevanjem in spoštovanjem, ustvarjamo mir. Mir pa se začne rušiti, ko se začne prozelitizem«, je zatrdil.

Ob sklepu je povedal še, da ne pripravljajo njegovega potovanja na Kitajsko, saj je treba vsak korak s kitajsko vlado delati zelo občutljivo, počasi in potrpežljivo. Bi pa z veseljem obiskal to državo.