Praznik je polnost življenja

Oddaje | 28.11.2017, 20:30 Nataša Ličen

Sožitje v družini je srce vsega sožitja, tudi na delovnem mestu in v širši družbi. Če se v družini naučimo lepega sožitja, dobrega pogovora, poštenega opravljanja svojih družinskih vlog in ustvarjanja prijetnega vzdušja, potem smo takšni tudi v širši družbi.

Dr. Jože Ramovš: »Praznovanje pa je duša družinskega sožitja, če družina ne praznuje nedelj, praznikov, rojstnih dni, godov, obletnic …, potem je izgubila dušo in je kot mrtvo telo. Družina je temeljna, je v nas. »Prenos vrednot iz roda v rod gre preko besede« pravi meni zelo ljubi verz, ne samo preko spomina v glavi, ampak tudi preko napisane besede. Dobrega sožitja v družini se je treba učiti, vsaj tako zares kot se učimo voziti avto.«

Praznik ni samo praznjenje, ampak je predvsem polnjenje

Slovenska beseda praznik ima v sebi prvo bistveno lastnost praznovanja, pomeni izprazniti vrečo, ki se je napolnila in se je ne da več nositi, pravi dr. Ramovš in dodaja: »Treba si je odpočiti. Stavek iz prvih poglavij Svetega Pisma, da je Bog sedmi dan počival in se veselil vsega, kar je na svetu, razvoja sveta, veliko pove. Ker Bog ne živi v času, pomeni, da vedno praznuje, počiva, se veseli ter je navdušen nad tem, kar je. To je prvo, ob praznikih je treba izprazniti vso to ropotijo napora, telo si mora odpočiti, naša duševnost si mora odpočiti, ljudje se morajo sproščeno pogovarjati, ne hiteti in gledati televizije ter ne vem, kaj vse početi. Ampak sproščeno. Ljudje pa smo, morda zaradi sodoben naglice, pozabili, da je vsaj en dan na teden treba ustaviti motor. K temu seveda sodi tudi, da pred tem naredimo malo reda, da pospravimo, da tisti dan dobro jemo, ljudje smo telesna bitja in ob malo boljši hrani lažje dlje časa posedimo in se za mizo pogovarjamo ter ne hitimo kam drugam. Prazniki so zelo pomembni.«

Skozi praznike lahko ocenimo svoje življenje

Dr. Jože Ramovš: »Praznik ima v sebi ta inventurni del, vendar je skrit že v praznjenju. Na inventuri je treba zmetati stran vse gnilo. Druga polovica praznikov pa je polnjenje, ta del je morda še bolj pomemben. Praznik je predvsem polnjenje z ljubeznijo drugih. Biti skupaj. Če se kje lahko učimo lepega sožitja, se ga lahko za družinsko mizo. Za družinsko mizo, ki je svetišče družine, se ne govori grdo, se ne govori o službi, se ne dviguje telefonov - če je kaj nujnega, se gre stran od mize. Vse to je polnjenje. Praznik je polnost življenja. Napolnimo se z lepšim sožitjem. Seveda se na praznike napolnimo tudi z drugimi stvarmi, beremo, poslušamo glasbo, gremo v naravo, na obisk.«

Pomen priprave

»Prazniki imajo svojo pripravo. V današnjem posvetnem svetu je velik praznik družinski dopust, tudi nanj se pripravljamo. Praznika ni brez priprave. Pripravljamo se na vseh področjih. Če se pripravljamo nervozno in živčno, prazniki verjetno ne bodo prijetni. Pripravljajmo se mirno, počasi. Imejmo odprto srce in roke, sprejmimo tisto, kar je. Doživimo. Življenje je to, kar imamo. Vzemimo svetost praznika zares. Ker praznik, nedelja je Božja, ni naša. Če to upoštevam in ostanem odprt, se bo moja praznina na praznik napolnila na nov način.«

Učimo se osredotočenja na lepo

»Med ljudi pojdimo sproščeno, mirno in z veseljem ter se ob tem veliko naučimo in doživimo, in ko pridemo domov pripovedujemo, kaj lepega in zanimivega smo videli. Grdo in nezanimivo pustimo ob strani. Ljudje imamo zato svoj razum, da obrnemo pozornost stran od grdega. Danes smo okuženi, že od vzgoje naprej, skozi medije, ki nas učijo kritične pozornosti na slabo in grdo. Potem smo napolnjeni s tem. Ker avtomatsko ves čas tja obračamo svojo pozornost. Naša svoboda je, da pozornost obračamo tja, kjer je lepo, dobro in kar nas gradi. Negativne stvari pa vrzimo na kompost življenja. To ni tako lahko, vsaj tri leta potrebujemo za ta trening, da se navadimo svojo pozornost usmerjati v dobro in lepo. In, to je potem praznik. Polnjenje z lepim, dobrim in resničnim.«