Radio Ognjišče
Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Boštjan SmoleBoštjan Smole
Andrej ŠinkoAndrej Šinko

Na račun pesimistov dobro služijo zavarovalnice, na račun optimistov pa vzajemni skladi

Oddaje Rok Mihevc

Na temo pesimizma in optimizma smo govorili v tokratni oddaji Spoznanje več, predsodek manj. Naš gost je bil psiholog dr. Hubert Požarnik.

Ena izmed glavnih ločnic med ljudmi je, kako gledajo na svojo prihodnost in prihodnost družbe, naroda in človeštva, je povedal Hubert Požarnik. »Ali mislijo, da se bo dobro izteklo ali ne. Nekateri so že po naravi bolj črnogledi, drugi bolj sproščeni in veseli. Npr. dober primer je pri zdravju. So ljudje, ki na svoje zdravje gledajo bolje kot celo zdravniki in so »hipohondri«, ki si svoje težave celo namišljajo.«

Nekateri ljudje postanejo črnogledi zaradi življenjskih izkušenj, kaj so doživeli. Drugi se »nalezejo« razpoloženja v krogu, kjer živijo ali v družbi sami. »Za slovenske medije je značilno, da poročajo večinoma o slabih stvareh; škandali, umori, nesreče, goljufije, kraje. To naredi slab vtis na ljudi, kot da smo pred moralnim razpadom družbe.« Na drugi strani pa Požarnik poudarja, da je tudi od posameznika odvisno, kaj ima on v prihodnosti za vredno.

Mnogo je dejavnikov, kako gledamo na svet, starost, okolje, spol, finančno stanje in podobno. »Revni, bolni in osamljeni drugače gledajo na prihodnost, kot tisti, ki imajo dobre službe in jim gre dobro. Ženske imajo višjo čustveno inteligenco in so bolj v skrbeh, moški so pogosto bolj površni v celotnem odnosu do sveta. Ženske namreč skrbijo za otroke in bolj kritično ter natančno gledajo na prihodnost. Razlika je tudi v starosti. Mlajši so večji optimisti, saj ne razmišljajo toliko o svoji prihodnosti, bo bolj kratkovidni. Ponavadi so bolj črnogledi inteligentnejši ljudje.«

Dr. Hubert Požarnik
Dr. Hubert Požarnik © ARO

Značaj optimizma ali pesimizma se oblikuje v mladih letih. »Odvisno od ozračja v družini, ali starši o ljudeh govorijo pozitivno ali slabo. Ali spodbujajo zaupanje v svet. Ali otroka spodbujajo, ga pohvalijo, mu vlivajo samozavesti in od njega ne zahtevajo nekaj kar ne zmore.« Požarnik pravi, da tako pesimist kot optimist za družbo ne naredita nič. »Črnogledi se ne vključijo v spreminjanje družbe, ker so mnenja, da se tako nič ne da narediti, optimisti pa prav tako ne, ker so prepričani, da bo kmalu samo po sebi bolje.«

Več v oddaji!

Oddaje
Castillo Ramos iz Barcelone julija 2022 žrtev skupinske spolne zlorabe s strani migrantov (photo: x.com /Zajem zaslona) Castillo Ramos iz Barcelone julija 2022 žrtev skupinske spolne zlorabe s strani migrantov (photo: x.com /Zajem zaslona)

Španija: Mlado dekle bodo danes evtanazirali

Medtem ko predlagatelji zakona o asistiranem samomoru v Sloveniji ne priznajo poraza na referendumu in ga bodo poskušali razveljaviti ustavnem sodišču, potem ko jim to ni uspelo pri državni ...

Rok Čakš (photo: Rok Mihevc) Rok Čakš (photo: Rok Mihevc)

Imamo veliko godljo ...

Po oceni političnega analitika Roka Čakša sta glavna zmagovalca volitev trojček NSi, SLS in Fokus ter Resni.ca, največji poraženec pa stranka Anžeta Logarja. Glede na zelo tesen izid ocenjuje, da ...

S. Tina Dajčer, šolska sestra svetega Frančiška Kristusa Kralja (photo: Izidor Šček) S. Tina Dajčer, šolska sestra svetega Frančiška Kristusa Kralja (photo: Izidor Šček)

Gospod mi je dal … spreobrnjenje

Spreobrnjenje je prva tematika Radijskega misijona 2026. Tina Dajčer, šolska sestra sestra sv. Frančiška Kristusa Kralja, nas je ob življenjski zgodbi svetega Frančiška povabila, da bi skušali ...

P. Andraž Arko: 'Vera, to ni le razumsko priznavanje Boga. To ni še nič.' (photo: ARO) P. Andraž Arko: 'Vera, to ni le razumsko priznavanje Boga. To ni še nič.' (photo: ARO)

Gospod mi je dal … vero

Vera je druga tematika Radijskega misijona 2026. Pater Andraž Arko nas je ob oporoki in življenjski zgodbi svetega Frančiška povabil, da vero presežemo kot zgolj intelektualno priznanje Boga in se ...

Avdio player - naslovnica