Marjan BuničMarjan Bunič
Andrej NovljanAndrej Novljan
Alen SalihovićAlen Salihović

Na račun pesimistov dobro služijo zavarovalnice, na račun optimistov pa vzajemni skladi

Oddaje | 07.11.2017, 09:30 Rok Mihevc

Na temo pesimizma in optimizma smo govorili v tokratni oddaji Spoznanje več, predsodek manj. Naš gost je bil psiholog dr. Hubert Požarnik.

Ena izmed glavnih ločnic med ljudmi je, kako gledajo na svojo prihodnost in prihodnost družbe, naroda in človeštva, je povedal Hubert Požarnik. »Ali mislijo, da se bo dobro izteklo ali ne. Nekateri so že po naravi bolj črnogledi, drugi bolj sproščeni in veseli. Npr. dober primer je pri zdravju. So ljudje, ki na svoje zdravje gledajo bolje kot celo zdravniki in so »hipohondri«, ki si svoje težave celo namišljajo.«

Nekateri ljudje postanejo črnogledi zaradi življenjskih izkušenj, kaj so doživeli. Drugi se »nalezejo« razpoloženja v krogu, kjer živijo ali v družbi sami. »Za slovenske medije je značilno, da poročajo večinoma o slabih stvareh; škandali, umori, nesreče, goljufije, kraje. To naredi slab vtis na ljudi, kot da smo pred moralnim razpadom družbe.« Na drugi strani pa Požarnik poudarja, da je tudi od posameznika odvisno, kaj ima on v prihodnosti za vredno.

Mnogo je dejavnikov, kako gledamo na svet, starost, okolje, spol, finančno stanje in podobno. »Revni, bolni in osamljeni drugače gledajo na prihodnost, kot tisti, ki imajo dobre službe in jim gre dobro. Ženske imajo višjo čustveno inteligenco in so bolj v skrbeh, moški so pogosto bolj površni v celotnem odnosu do sveta. Ženske namreč skrbijo za otroke in bolj kritično ter natančno gledajo na prihodnost. Razlika je tudi v starosti. Mlajši so večji optimisti, saj ne razmišljajo toliko o svoji prihodnosti, bo bolj kratkovidni. Ponavadi so bolj črnogledi inteligentnejši ljudje.«

Dr. Hubert Požarnik
Dr. Hubert Požarnik © ARO

Značaj optimizma ali pesimizma se oblikuje v mladih letih. »Odvisno od ozračja v družini, ali starši o ljudeh govorijo pozitivno ali slabo. Ali spodbujajo zaupanje v svet. Ali otroka spodbujajo, ga pohvalijo, mu vlivajo samozavesti in od njega ne zahtevajo nekaj kar ne zmore.« Požarnik pravi, da tako pesimist kot optimist za družbo ne naredita nič. »Črnogledi se ne vključijo v spreminjanje družbe, ker so mnenja, da se tako nič ne da narediti, optimisti pa prav tako ne, ker so prepričani, da bo kmalu samo po sebi bolje.«

Več v oddaji!

Oddaje
Ivanka Kržišnik dobro uro po smrti, z blaženim nasmeškom... (photo: Tomaž Sokol) Ivanka Kržišnik dobro uro po smrti, z blaženim nasmeškom... (photo: Tomaž Sokol)

Dostojanstveno slovo

Ob izteku lanskega leta, v tistih prazničnih dneh, ko si vzamemo čas za veselje, druženje in ustvarjanje načrtov, se je po dolgotrajni bolezni poslovila najina dobra prijateljica Ivanka.

Papež Frančišek (photo: Vatican Media) Papež Frančišek (photo: Vatican Media)

Papež Frančišek: In tako sem prišel na svet ...

V več kot 80 državah sveta je danes izšla avtobiografija papeža Frančiška z naslovom Upanje. V slovenščini jo bomo dobili septembra. Izšla bo pri založbi Beletrina v prevodu novinarja in ...

Kdaj bomo začeli ceniti naravno pridelano hrano? (photo: Melanie / Pixabay) Kdaj bomo začeli ceniti naravno pridelano hrano? (photo: Melanie / Pixabay)

Ko aktivisti vladajo ...

Vladi se mudi. Novo leto je jasen opomin, da se čas mandata neizprosno izteka in zato ne čudi, da se v proceduro sprejemanja v teh dneh seli morje predlogov zakonov, pravilnikov in uredb. Tako je ...

Blaž Lesnik (photo: Jaka Korenjak) Blaž Lesnik (photo: Jaka Korenjak)

Videopodkast Globine

V osmo sezono oddaje Globine, ki jo boste odslej lahko spremljali tudi v obliki video podkasta, stopamo tudi z novim ciklom. V svetem letu 2025 želimo odpreti komunikacijo med teisti in ateisti, ...