NLB
Vlada sprejela usmeritve za spremembo zavez za NLB
Politika | Andrej Šinko
Vlada se je seznanila z usmeritvami alternative za neprodajo hčerinskih bank NLB, ki sta jih včeraj začrtali ministrica za finance Mateja Vraničar Erman in evropska komisarka za konkurenco Margrethe Vestager. Vlada je ministrico pooblastila, da takoj sproži uradne postopke za spremembo zavez za NLB v zameno za leta 2013 dano državno pomoč.
Alternativa za neprodajo hčerinskih bank NLB, ki bi jo morala država sprožiti, ker do konca leta ne bo prodala vsaj polovice banke, temelji na predlogu o imenovanju upravljavskega zaupnika za NLB v povezavi z določitvijo novega roka za privatizacijo.
»Vlada je določila izhodišča, iz katerih naj izhajamo pri pripravi izhodiščnega pogajalskega predloga in nam dala pooblastilo, da lahko dogovorimo tudi kombinacijo različnih kompenzacijskih ukrepov. Če bi bili ti strožji od tistih, ki jih je vlada že obravnavala, moram o njih ponovno poročati vladi,« je po današnji seji povedala ministrica.
Pri iskanju kompromisne rešitve z Evropsko komisijo je po njenih besedah pomembno, da se zagotovi, da NLB posluje brez velikih tveganj ali pretresov. Začetek usklajevanja podrobnosti znotraj določene poti do kompromisa se bo na strokovni ravni začelo prihodnji teden. »Cilj je, da možne spremembe uskladimo do konca leta,« je dodala.
Glede upravljavskega zaupnika je Vraničar Ermanova povedala, da izhodiščni predlog predvideva, da se mu podelijo pravice upravljanja banke, ne pa tudi pravice razpolaganja. »Te, torej prodajne pravice ostajajo državi in Slovenskemu državnemu holdingu,« je zatrdila. Kakšen bo mandat zaupnika, pa je stvar pogajanj.
Stvar pogajanj je tudi privatizacija. Že znan izhodiščni predlog vlade je odlog prodaje za tri leta. »Ocenjujem pa, da bo to ena ključnih točk nadaljnjih pogajanj,« je izpostavila ministrica in opozorila: »Daljše kot bo dogovorjeno prehodno obdobje za privatizacijo, ostrejši kompenzacijski ukrepi bodo potrebni.«
S predlogom imenovanja upravljavskega zaupnika želi Slovenija okrepiti zaupanje komisije v neodvisno upravljanje največje banke v državi. »To je predlog, ki je dobil načelno podporo v smeri iskanje kompromisa. Z njim smo prišli korak naprej v primerjavi z ostalimi doslej predlaganimi predlogi,« je pojasnila. Če bi spremembo zavez uskladili do konca leta, bi lahko zaupnika dobili v treh ali štirih mesecih, je dodala.
Zaupnika oziroma skrbnika bi vlada izbrala in imenovala na podlagi mednarodno izvedenega javnega razpisa, po predhodni potrditvi Evropske komisije in predhodni oceni bančnega regulatorja Evropske centralne banke. Ta bi presodil upravljavsko stanje v banki in se odločil, ali so potrebne kakšne spremembe ali ne, je sklenila.
