Akademija v Zavodu sv. Stanislava ob godu njihovega zavetnika
Zore: Kaj se lahko naučimo iz padcev, ki so del življenja?
Slovenija | 15.11.2017, 10:12 Marta Jerebič
S športom v življenje. Pod tem geslom so včeraj v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani pripravili osrednje praznovanje ob godu svojega zavetnika. Misli o športu in športno-akrobatske točke so zaznamovale tudi slavnostno akademijo, ljubljanski nadškof Stanislav Zore pa je pri maši v šentviški cerkvi spregovoril o tem, kako se moramo ob padcih, ki so del življenja, spraševati, kaj se lahko iz njih naučimo.
Praznovanja so se udeležili godovnjaka nadškof Stanislav Zore in škof Stanislav Lipovšek, pa tudi škof Franc Šuštar in nuncij Juliusz Janusz.
Nadškof Zore je v pridigi mladim položil na srce, naj ob padcih, ki so del življenja, ne postanejo tožeči in jokajoči, ampak naj se sprašujejo, kaj se lahko iz padca naučijo. Kot vzor je navedel primer Benjamina Žnidaršiča, ki je pri 27 letih postal tetraplegik. Vendar se ni smilil samemu sebi, šel je naprej, danes je uspešen slikar, pisatelj, pesnik in še marsikaj. Podobno odločen je bil tudi sv. Stanislava Kostka, ki je vztrajal na poti do zadanega cilja, s svojim življenjem pa nam kaže, da nas lahko obogati samo to, česar nam nihče ne more vzeti.
Od sv. Stanislava Kostke, ki je vztrajal na poti do zadanega cilja, pa se lahko naučimo: "Obogati nas samo to, česar nam nihče ne more vzeti."
Direktor Zavoda dr. Roman Globokar je na slavnostni akademiji poudaril, da ukvarjanje s športom krepi posameznikovo vzdržljivost in vztrajnost, hkrati pa ga – predvsem pri skupinskih športih – tudi oblikuje za življenje v skupnosti: za požrtvovalnost, sodelovanje, prilagajanje, srčnost, za preseganje egoizma.
Slavnostni govornik doc. dr. Stanislav Pinter s fakultete za šport pa je med drugim poudaril, da pedagogi poskušajo ustvarjati takšno učno in tekmovalno okolje, ki bo otroke in mladostnike bogatilo s pozitivnimi izkušnjami, uporabnimi tudi v življenju izven športa, obenem pa jih navdušujejo, da bi športno dejavnost vzljubili in jo živeli tudi, ko bodo zapustili šolske klopi.
