NLB
Tonin o vladni odločitvi za finančno kompenzacijo NLB državi
Politika Petra Stopar
Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je z ekipo ministrov preučevala alternativne zahteve Evropske komisije, potem ko se je vlada odločila zaustaviti prodajo Nove ljubljanske banke. Spomnimo, da je zavezo o prodaji vlada dala Bruslju leta 2013, zato da je lahko z državno pomočjo v višini poldruge milijarde evrov sanirala NLB. Aktualna vlada, kot je znano, privatizaciji ni naklonjena, zato ji je Evropska komisija na voljo dala alternativne ukrepe. Tako se je vlada naposled odločila za možnost finančne kompenzacije NLB državi namesto prodaje bank na Balkanu.
Vraničar Ermanova: Predlog je v duhu dodeljene državne pomoči
Vlada je med možnimi rešitvami zavrnila kakršnokoli obliko prodaje NLB, je povedala ministrica. In za kaj gre pri predlogu, za katerega se je odločila? »Gre za nadomestitev obveznosti prodaje hčerinskih podjetij na Balkanu s tako imenovano finančno kompenzacijo.« Bistvo tega pa je, »da se banko zaveže, da vplača v sklad skladov določen znesek«, in da bi ta »okrepljeni sklad skladov lahko zagotavljal dodatne vire za financiranje dodatnega razvoja malih in srednjih podjetij«. A sama NLB v teh instrumentih, ki bi jih ta sklad ponujal podjetjem, ne bi smela sodelovati. Po besedah ministrice vlada ocenjuje, da je ta predlog »v duhu državne pomoči« v sanaciji NLB pred štirimi leti.
Tonin: Teh 370 milijonov evrov štirikrat manj od vložka davkoplačevalcev izpred štirih let
Poslanec NSi Matej Tonin je do finančne kompenzacije kritičen, saj kot je ocenil za v izjavi za naš radio, naj bi šlo za približno 370 milijonov evrov, ki naj bi jih NLB plačala državnemu proračunu, torej Sloveniji, in ne Evropski komisiji. »Teh 370 milijonov evrov je še vedno daleč pod tistim, kar smo mi vsi skupaj kot davkoplačevalci leta 2013 vložili v NLB. Takrat je bil ta znesek kar štirikrat večji,« je spomnil.
Kot je dodal, vlada trenutno v postopanju glede NLB sledi večinskemu mnenju slovenske javnosti, da privatizacija pomeni »prihvatizacijo« ali krajo javnega denarja: »Zato je politično zelo všečno, da nasprotuješ privatizaciji. Zdaj, pred volitvami, pa vladna koalicija sledi hotenjem javnosti. Treba pa je pošteno povedati, da privatizacija v bistvu pomeni iskanje odgovornega lastnika, takšnega, ki bo NLB upravljal na način, da bo nam državljanom nudila čim boljše storitve, torej čim hitrejše, s čim manjšimi provizijami in dostopnejše in da za njeno reševanje in poslovanje ne bo šel nenehno denar iz žepov davkoplačevalcev«.
