Stroka obšla politiko

| 15.11.2017, 07:56 Matjaž Merljak

Bratje za mejo. Za zahodno, severno, vzhodno in južno živijo. V prvih dveh primerih jih je največ. Če vam npr. omenim rojake na avstrijskem Koroškem in zapis imen krajev, kjer živijo - na kaj naprej pomislite? Na problem. Na spor. Na kompromise. Na potegavščino. Na obljube brez uresničenih dejanj.

Ja, tudi to je res. A medtem ko se je na eni strani odvijala politična igra preigravanja s številkami krajev, kjer bodo lahko ob cestah stale table z dvojezičnimi napisi, je v ozadju, tiho, a uspešno delovala stroka. Mimo politike ji je uspel velik met, tako velik, da se za omembo, kaj omembo, zapis slovenskih krajev na dokumentih, ki nosijo znak Unesca, občine odločajo vse pogosteje.

Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik je uspel krajevne zemljevide s hišnimi in ledinskimi imeni vključiti v seznam nesnovne kulturne dediščine, zato imajo zemljevidi odtlej uradni Unescov logotip. Tako so slovenska ledinska in hišna imena na Koroškem, ki so se ohranila po ustnem izročilu, kot živa kulturna dediščina, ki je globoko zasidrana v zavest ljudi, zdaj zapisana in zaščitena. Vse to se je na strokovni ravni dogajalo tiho in neopazno, mirno in stran od debat politikov ter medijskih žarometov.

Stroka je obšla politiko in prišla do dosežka, ki zbuja pozornost na mednarodni ravni - projekt so že predstavili na konferencah v Bangkoku in New Yorku. Avstrijska komisija za standardizacijo zemljepisnih imen pa je v letošnjem letu sprejela sklep, ki predvideva, da pri novih cestnih oz. uličnih poimenovanjih občine ohranjajo ledinska in druga lokalna imena, ki so krajevno v rabi.

Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik je vključen v Krščansko kulturno zvezo. Pred tednom dni, 7. novembra, je minilo 100 let od ustanovitve Slovensko krščansko socialne zveze na Koroškem, katere idejna naslednica je Krščanska kulturna zveza. Slednja bo prihodnji ponedeljek skupaj z Narodnim svetom koroških Slovencev podelila Einspielerjevo nagrado, in sicer predstavniku oz. predstavnici večinskega naroda. Letos bo to Martha Stocker z Južne Tirolske, ki je na več področjih povezana s koroškimi Slovenci, še posebej pri športu. Tudi njena zasluga je, da se bo mimo politike, na športni ravni o koroških Slovencih govorilo tudi leta 2020. Takrat bo namreč na Koroškem potekala Europeada, evropsko nogometno prvenstvo avtohtonih narodnih skupnosti.

Za šport pa vemo, da je pomemben za ohranjanje slovenske identitete tako v zamejstvu kot po svetu, takoj za kulturo.