Papež v Mjanmaru danes z Aung San Su Či

Cerkev po svetu | 28.11.2017, 06:34 Marta Jerebič

Papež Frančišek se bo danes srečal tako s predsednikom države kot državno svetovalko Aung San Su Či. Predstavnike oblasti bo nagovoril v novi prestolnici države, Nay Pyi Taw, 320 km od Yangona.

Mesto je pred desetletjem nastalo iz nič, v njem živi milijon in pol ljudi, večinoma gre za vojaške uslužbence, ljudi, ki so zaposleni na ministrstvih in njihove družine. Mediji pišejo, da je to ’prepovedano mesto’ za zahodne novinarje, ki nimajo dostopa do tja. Zgrajeno je bilo z namenom, da bi preprečili napade. Portal Vatican Insider piše, da so tam ceste široke za deset pasov in jih je mogoče uporabljati kot pristajalne oziroma vzletne steze za vojaška letala. Glavne politične stavbe so obkrožene z jarkom. Skratka, vse še vedno zelo spominja na vojaško vlado.

Vprašanje Rohingov

Aung San Su Či je sicer Nobelova nagrajenka za mir, vendar v zadnjem času zelo kritizirana zaradi preganjanja muslimanske manjšine Rohinga.

Rohingi nimajo priznanega državljanstva. Zahodni mediji in mednarodne ustanove govorijo o etničnem čiščenju. Ne smemo pa pozabiti, da so spopad sprožili skrajneži znotraj Rohingov, ki so ubili devet mjanmarskih vojaških uradnikov. Če se torej papež postavi na stran Rohingov, bo razjezil skrajne budistične menihe, ki lahko potem sprožijo nestrpnost tudi do kristjanov, če ne omeni preganjanja Rohingov, pa izgubi moralno avtoriteto.

Situacija je torej zelo kočljiva, kmalu pa bomo videli, kakšno vrsto diplomacije bo ubral papež. Mjanmarski kardinal Charles Bo se je postavil na stran Aung San Su Či, češ da ostaja najboljše upanje za demokracijo. Dejansko Su Čijeva v primeru Rohingov pravzaprav nima moči, da bi ustavila napade nanje, ker vsa varnostna vprašanja obvladuje vojska. Zato je bilo včerajšnje srečanje z vojaškim generalom verjetno pomembno, čeprav je trajalo le 15 minut.

Dejstvo je namreč, da vojska kljub demokratičnim reformam po letu 2011 še vedno obvladuje velik del oblasti. Še vedno vodi tri pomembnejša ministrstva: obrambnega, notranjega in za nadzor meja – torej vprašanje varnosti.

Vatikanski tiskovni predstavnik Greg Burke je povedal, da sta govorila o veliki odgovornosti oblasti v prehodnem obdobju.

Od vojakše diktature k demokratičnim reformam

Od leta 1962 do 2011 je bila na oblasti vojska, sledile so demokratične reforme. Država je lani dobila prvega nevojaškega predsednika države (Htin Kyaw).

Stranka Aung San Su Či, ki jo je vojaška oblast preganjala zaradi prizadevanja za človekove pravice, več let je bila v hišnem priporu, je leta 2015 na parlamentarnih volitvah dobila največ glasov, vendar ustava Aung San su Čijevi ne dovoljuje, da bi postala predsednica (ker je imel mož, ki je že umrl, in njena dva otroka britansko državljanstvo), zato so zanjo ustvarili funkcijo državne svetovalke, kar je enako funkciji predsednika vlade. Hkrati opravlja tudi funkcijo zunanje ministrice.