Gibanje je kot dihanje
Oddaje | 19.10.2017, 18:00 Nataša Ličen
Športna dejavnost je primarna potreba, ki omogoča kakovost življenja. Šport ni izbira, ampak je način življenja. Tako, kot si vsak dan vzamemo čas za spanje, za hrano in delo, tako bi se morali vsakodnevno posvečati tudi rekreacijskemu gibanju. Vsaj deset odstotkov dnevnega časa bi morali nameniti športni dejavnosti za vitalnost telesnih funkcij in dobro počutje. Vsaj uro ali dve vadbe na dan, ob kateri se vsaj rahlo zadihamo, zagotavlja zdrav telesni razvoj in omogoča toliko energije, da tudi po delovnem obdobju lahko kakovostno preživimo še prosti čas.
Dr. Janko Strel: »Šport je v današnjem načinu življenja kakovostna sestavina. Govorimo o športu, ki je za vsak dan in za vsakogar, ki pripomore k našemu zdravju in zmogljivosti. Vrhunski šport je nekaj popolnoma drugega. Telesna dejavnost je širša od športne. Gibanje, telesna dejavnost je naša primarna potreba.«
Zdrav življenjski slog Pred desetletjem se je v Sloveniji začelo širiti gibanje Zdrav življenjski slog. Ob tem je izšel tudi priročnik s ključnimi informacijami o zdravju mladostnikov ter stanju na področju prehrane in gibanja pri mladih, fizioloških in psiholoških osnovah delovanja človekovega telesa, ki so pomembne za prehrano in telesno dejavnost, priporočilih za prehrano in telesno dejavnost mladostnika ter mladostnika športnika, problematiki telesne teže in motenj hranjenja ter možnih pristopih za poučevanje teh vsebin v srednji šoli. Več na povezavi: http://www.nijz.si/sl/publikacije/zdrav-zivljenjski-slog-srednjesolcev
Dr. Janko Strel: »Trendi so pozitivni, odnos staršev je do telesne dejavnosti in športa dober, so pa večinoma ženske danes gonilo zdravega, spontanega, tudi načrtnega, odnosa do telesne dejavnosti, kažejo se premiki pri mladih in tudi pri odraslih. Slovenci imamo radi šport oziroma rekreativno življenje. Gibanje osrečuje. Šport dobiva na pomembnosti. Sprejeli smo ga za svojega, ob športnih dejavnostih je naše življenje bogatejše, bolj smo zadovoljni s seboj, ne samo, da s športnimi dejavnostmi krepimo svoje zdravje, ampak z njimi krepimo tudi čustveno inteligenco za polnejše življenje.«
Treba se je učiti, delati in skrbeti zase
»V Sloveniji imamo veliko mladih, tudi odraslih, na zelo visoki stopnji telesnega fitnesa, ki so izjemno zmogljivi, številka se je v zadnjem času skoraj podvojila. Za elito se nam torej ni treba bati. Mi elito imamo. To je elita, ki dosega vrhunske rezultate, in ki bo v gospodarstvu, v kulturi, vsepovsod močna, ker ima energijo. Na drugi strani, to pa si moramo tudi priznati, pa imamo tudi veliko tistih, ki so gibalno nekompetentni, ti so se več kot podvojili. Imamo zelo veliko število otrok, pri katerih imamo velike probleme pri njihovi gibalni kompetentnosti, probleme pri njihovi zmogljivosti, ki niso uspešni v šoli, in bo njihova uspešnost tudi naprej v življenju problematična, ker nismo dovolj poskrbeli zanje v družbi, družini, v šoli, v društvih in še marsikje. Imamo zelo pestre razmere. Na drugi strani pa lahko govorimo o visokem vzponu telesnega fitnesa pri dekletih, ki so v zadnji tridesetih letih močno napredovala. Pri fantih pa je obratno. V zadnjih desetletjih so se zgodile velike spremembe. In, to se kaže tudi širše v družbeni uspešnosti, v načinu življenja. Veste, nekdo, ki ima energijo, je prijeten. Ima pozitiven naboj, na življenje gleda z nasmehom, z zadovoljstvom, je srečen. Eden od pogojev za srečo je tudi obvladovanje svojega telesa.«S telesnim fitnesom je žal tako, čez noč nič.
»S telesom moramo biti zadovoljni. Dojemati se moramo s pozitivnega vidika, zase moramo nekaj narediti, ne gre pa seveda pretiravati. Odnos do lastnega telesa je pomemben. Najprej si moramo odgovoriti, kaj želimo, kaj bi radi in temu cilju slediti ter ga postopno uresničevati. S telesnim fitnesom je žal tako, čez noč nič. To je vse dolgotrajno vlaganje. Če kot mlad vlagam vase, v svoj razvoj, bom v naslednjih desetletjih žel sadove, če pa zanemarimo svoje telo in pridobimo maščobne celice, bomo z njimi živeli vse življenje. Če smo kot mladi neodgovorni, se bomo s telesno težo borili vse življenje. Če pa pridobimo ustrezno zmogljivost imamo skozi vse življenje srčno-žilno sposobnost na višji ravni in lahko živim na povsem drugem nivoju. Potem lahko marsikaj počnem, imam boljšo odpornost, skratka več v življenju lahko doživim. To so biološko postavljena dejstva.«
O sogovorniku
Dr. Janko Strel je upokojeni profesor Univerze v Ljubljani in ustanovitelj sistema Športnovzgojni karton, danes vse bolj poznanega kot SLOfit. Njegovo bogato poklicno pot zaznamuje prenos raziskovalnih spoznanj v sistemske rešitve, ki jih poznamo še danes (npr. nacionalni program športa, zakon o športu, nacionalne panožne športne šole, športna dvorana pri vsaki osnovni šoli, ŠVK kot obvezna šolska zbirka). Za svoje raziskovalno in strokovno delo na področju športa otrok in mladine je prejel najvišje priznanje svetovnega združenja športnih pedagogov (FIEP) ter najvišje državno priznanje na področju športa Bloudkovo nagrado.
