Beatifikacija salezijanskega duhovnika Tita Zemana

| 30.09.2017, 11:46 Andrej Šinko

V Bratislavi na Slovaškem je potekala beatifikacija salezijanskega duhovnika Tita Zemana. Obred je vodil kardinal Angelo Amato, prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov. Zeman je tvegal svoje življenje in preko meje v Italijo pomagal mladim, ki so se navdušili za duhovništvo. Med enim od poskusov je bil skupaj s prebežniki ujet. Komunistični režim ga je obsodil na ječo in prisilno delo. Umrl je 8. januarja 1969.

Kardinal Amato je za Radio Vatikan dejal, da je komunistična diktatura prejšnjega stoletja tako Slovaško kot mnoge druge države sovjetskega bloka spremenila v »žalostno polje ujetništva«. »Jeza je bila usmerjena predvsem proti Cerkvi, ki je ohranjala živo identiteto slovaškega naroda, s tem ko je varovala svobodo in dostojanstvo. Ukinjene so bile katoliške šole in zaplenjeno njihovo premoženje.. aretirani in obsojeni so bili škofje, duhovniki in laiki. V tem ozračju pravega preganjanja so Tito in z njim mnogi drugi pokazali izjemen pogum, ko so se sovraštvu zoperstavili z močjo ljubezni,« je zatrdil kardinal.

Zeman je bil aretiran, ker je semeniščnikom in duhovnikom pomagal oditi iz njihove domovine, da bi lahko uresničili svoj apostolski ideal. Obtožen je bil velikega izdajstva in obsojen na prisilno delo. Poslan je bil v t.i. stolp smrti, kjer je moral delati v pridelavi urana, zelo strupene in radioaktivne kovine. Med zdravniškim pregledom so Zemanu v telesu izmerili zelo visoko stopnjo radioaktivnosti. Zato je postal mukl, kot so imenovali tiste, ki so bili namenjeni fizični odstranitvi. »Veliko sevanje, mraz, izčrpanost, ubijanje ljudi, kod da so neki insekti, je kraj veljal za pravo taborišče smrti,« je pojasnil kardinal Amato.

O Zemanovem liku salezijanskega mučenca je prefekt dejal, da gre za pogosto spregledan, a bistven vidik apostolata vzgoje mladih. Don Bosko je pogosto ponavljal, da kadar salezijanec umre v prizadevanju za duše, to za salezijansko skupnost pomeni veliko zmago. Pri tem ni mislil samo na naporno vsakodnevno mučeništvo, kar je pastoralna ljubezen do mladih, ampak na krvavo mučeništvo. »Če je Gospod po svoji previdnosti nekatere med nami določil za mučeništvo, bi se zato morali prestrašiti?« je govoril don Bosko. To njegovo preroštvo se je po kardinalovih besedah v zgodovini večkrat uresničilo. »Mučeniška svetost je domača salezijanski kongregaciji, ki ima že okoli sto mučencev.« Kardinal Amato je spomnil na kanonizacijo dveh mučencev, misijonarjev na Kitajskem, msgr. Luigija Versiglio in don Callista Caravaria. Don Giuseppe Kowalski je bil beatificiran skupaj s petimi mladimi iz salezijanskega oratorija v Poznanu, ki so bili prav tako žrtve komunistične diktature. Kardinal je navedel tudi španskega salezijanca Giuseppeja Calasanza Marquésega, ki je bil beatificiran skupaj z 31 tovariši mučenci – ki so umrli mučeniške smrti med španskim preganjanjem v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Enaka usoda je doletela španskega duhovnika Enrica Saiza Aparicia in 62 tovarišev mučencev. Pred tremi leti je bil v Budimpešti na Madžarskem beatificiran tudi salezijanski laik Štefan Sándor, ki je umrl mučeniške smrti v času komunističnega režima.

Kardinal Amato je še dejal, da je pastoralna ljubezen tista, ki vodi salezijance in salezijanke v darovanje življenja, da bi mlade obvarovali pred zlom vsake izkrivljene ideologije. Molitev Daj mi duše, drugo vzemi je za don Boska kakor tudi za don Tita pomenila rešitev mladih na račun svobode in življenja. Blaženega Tita Zemana lahko opredelimo kot »mučenca za poklice«. »Ljubil je svoj poklic salezijanca in duhovnika. Želel si je, da bi tudi drugi mladi v svobodi živeli sanje svojega posvečenja Gospodu,« je zatrdil kardinal in izrazil željo, da današnja osvojena svoboda, pogosto povezana z določeno diktaturo blagostanja in transgresije, ne bi omrtvila in ugasnila ideale tistemu, ki želi v polnosti živeti odločitev za hojo za Kristusom.

Vir: Radio Vatikan.