Reforma schengna bo omogočala nadaljnji notranji nadzor
Svet Andrej Šinko
Evropska komisija zaradi teroristične grožnje predlaga reformo schengna, ki bo omogočila nadaljevanje notranjega nadzora. V novem migracijskem svežnju pa poziva k nadaljnji solidarnosti. Za sprejemanje migrantov obljublja tudi finančno pomoč.
Evropska komisija predlaga spremembo schengenskega zakonika, ki bi omogočila nadaljevanje notranjega nadzora. Ta bo mogoč le ob resnih grožnjah za javni red in notranjo varnost, zlasti ob večji teroristični grožnji. Omenjeno spremembo so želele predvsem Nemčija, Francija, Avstrija in še nekatere druge države, ki so notranji nadzor uvedle na podlagi migracijskih tveganj, sredi novembra pa ne bodo imele več pravne podlage za podaljšanje.
Slovenija nadzoru na svoji meji z Avstrijo ostro nasprotuje, saj po njenem prepričanju ni nikakršnih razlogov zanj. Napovedala je tudi lastne predloge za omejitev možnosti zlorab koncepta notranjega nadzora v schengenskem prostoru. Bistvo schengenskega prostora je, da je v njem mogoče potovati brez sistematičnega preverjanja potnih listin. Poleg evra je schengen najbolj otipljiva korist članstva v uniji, zato je ponovno uvajanje začasnega nadzora na notranjih mejah občutljivo vprašanje.
»Moramo najti pravo ravnovesje med dvema zelo pomembnima načeloma, svobodnim gibanjem in zagotavljanjem varnosti. Današnji predlog zagotavlja to uravnoteženost. Izkušnje preteklih terorističnih napadov so jasno pokazale, da so se članice z vzpostavitvijo nadzora na mejah odzvale na to grožnjo. Vseeno pa želim biti jasen, da ne predlagamo avtomatsko podaljšanje notranjih mejnih kontrol,« je poudaril komisar za migracije Dimitris Avramopulos.
Bruselj v migracijskem svežnju poziva k nadaljnji solidarnosti
Pomemben del migracijskega svežnja so pobude za preprečevanje nezakonitih in spodbujanje zakonitih migracij, vključno z novo shemo za preselitev najmanj 50.000 beguncev iz tretjih držav. V prihodnjih dveh letih bo komisija za to namenila 500 milijonov evrov. Nadaljevalo se bo preseljevanje iz Turčije in Bližnjega vzhoda, nov poudarek pa bo na preseljevanju ranljivih oseb zlasti iz Libije, Egipta, Nigra, Sudana, Čada in Etiopije.
»Evropa mora pokazati, da je pripravljena na solidarnost s tretjimi državami, posebej v Afriki. Ljudje, ki potrebujejo zaščito, ne bi smeli tvegati življenj oziroma biti prepuščeni tihotapcem. S preselitvijo je beguncem potrebno zagotoviti zaščito. Do zdaj smo našo obljubo izpolnili, saj bo do konca leta preseljenih približno 23.000 ljudi,« je dejal Avramopulos.
Komisija članice poziva, naj še naprej sodelujejo pri premeščanju beguncev iz Italije in Grčije, ter tistim, ki bodo še naprej solidarne, obljublja tudi finančno pomoč. Omenjena shema je sicer manj uspešna, kot tista, ki zadeva preseljevanje iz tretjih držav. Cilj je bil zato iz 160.000 tisoč premestitev znižan na 98.000.
Komisija bo v sklopu prizadevanj za preprečitev nezakonitih in spodbujanje zakonitih migracij preučila, ali trenutna skupna vizumska politika ustreza izzivom ali jo je treba posodobiti. Za zagotovitev učinkovitejše politike vračanja nezakonitih migrantov pa razmišlja o vzpostavitvi močnega oddelka za vračanje v okviru evropske mejne in obalne straže. V letih 2014 in 2015 so članice Evropske unije vrnile le 36 odstotkov nezakonitih migrantov, opozarjajo v Bruslju in ocenjujejo, da bi bilo treba v bližnji prihodnosti vrniti še okoli 1,5 milijona ljudi.
