Iraški Kurdi za neodvisnost. Kristjanom s planote Ninive obljubljajo upravno avtonomijo.

Svet | 26.09.2017, 14:16 Marta Jerebič

Več kot 90 odstotkov iraških Kurdov je na včerajšnjem referendumu glasovalo za neodvisnost kurdske avtonomne pokrajine. Volilna udeležba je bila 72-odstotna. Zvezna iraška vlada je referendum že prej označila za protiustavnega in pravno ničnega, uporabiti pa namerava vsa sredstva, da zaščiti enotnost in ozemeljsko celovitost Iraka. Najglasnejša nasprotnika referenduma sta tudi Iran in Turčija, kjer prav tako živi veliko Kurdov. Združeni narodi so posvarili, da utegne izid glasovanja destabilizirati regijo. Predsednik iraškega Kurdistana Masud Barzani po drugi strani poudarja, da ne bo takoj razglasil državnosti in da je pripravljen na pogovore z Bagdadom. Kaldejski patriarh pa je pozval k preudarnosti, saj se boji novih konfliktov.

Referendum je potekal tako v Kurdistanu kot tudi na območjih, ki so v središču spora med oblastmi v Bagdadu in Erbilu, med drugim v pokrajini Kirkuk, ki je bogata z nafto.

Glasovnice so prispele tudi na nekatera območja planote Ninive, ki sama po sebi ni pod neposrednim nadzorom kurdske vlade, a si kurdski strategi tam želijo utrditi svojo prevlado. Tako so dan pred referendumom objavili dokument, v katerem zagotavljajo verski pluralizem in med drugim obljubljajo upravno avtonomijo kristjanom na planoti Ninive.

Dejstvo je, da so mnogi kristjani s te planote ob preganjanju Islamske države zatočišče našli v Kurdistanu, a na splošno jim ni mar za kurdsko vprašanje. Pravzaprav so se ob ponudbi kurdskih strategov krščanske politične organizacije samo razdelile. Nekaj jih je pozdravilo omenjeni dokument, druge so izrazile nezaupanje.

Kaldejski patriarh Louis Sako se je pred referendumom distanciral od različnih stališč krščanskih organizacij, slogane, ki so obljubljali podporo projektom planote Ninive kot avtonomne in zaščitene krščanske pokrajine je označil za iluzorne. Sredi septembra je izrazil zaskrbljenost, da bo kurdsko prizadevanje za neodvisnost povzročilo nove vojaške konflikte, kar pa bilo v sedanjih socialnih in ekonomskih razmerah katastrofalne za vse.

Sedaj je vse odvisno od tega, kako se bodo dejansko odzvali vlada v Bagdadu, Turčija in Iran.

Irak ne prikriva možnosti vojaškega posredovanja. Arabska plemena v Mosulu so izrazila pripravljenost na dolgo državljansko vojno proti Kurdom.

Turčija je svoje državljane pozvala, naj zapustijo Kurdistan. Lokalni analitiki menijo, da bi turška skupnost v Kirkuku lahko sprožila konflikte s Kurdi in s tem dala alibi Turčiji za vojaško posredovanje na območju, za katerega pravi, da so ji ga iz rok iztrgali angleški kolonialisti.

V celotni zgodbi se omenja še vloga Izraela, ki naj bi s podporo neodvisnemu Kurdistanu ustvaril neke vrste drugi Izrael na severu Iraka. Skratka, prihodnost na območju se zdi temna.

Kristjani pa se bojijo – če bo izbruhnila vojna, bodo morali na fronto, v mestih pa bodo ostale samo islamske stranke.