Zver: Slovenska zunanja politika potrebuje zasuk z vzhoda nazaj k evroatlantskim integracijam

Politika | 18.09.2017, 16:06 Petra Stopar

SDS je predstavila svoj predvolilni program na področju zunanjih zadev. Evropski poslanec in predsednik odbora za zunanje zadeve pri Strokovnem svetu SDS Milan Zver je opozoril, da se je sedanja slovenska zunanja politika odmaknila od evroatlantskih integracij in da je preveč proruska. Napovedal je tudi spremembe v nazivu zunanjega ministrstva. Za največjo strateško napako je označil arbitražni sporazum za določitev meje s Hrvaško.

Dr. Zver je pri predstavitvi programa uvodoma podal oceno slovenske zunanje politike. Zatrdil je, da sta njen ugled in teža v zadnjih letih v mednarodnem prostoru padla tudi zaradi nekaterih napak, ki so jih počeli odgovorni za to področje na čelu z zunanjim ministrom. »Zagotovo je bila največja in strateška napaka arbitražni sporazum ter neuspešen način reševanja mejnega spora z Republiko Hrvaško,« je poudaril evropski poslanec. Arbitražni sporazum, ki je bil pri nas sicer s pičlo večino potrjen ne referendumu, vidi kot začetek slabših odnosov s sosednjo državo. »Še danes sem prepričan, da bi Slovenija lahko iztržila veliko več na drugačen način, brez arbitražnega sporazuma,« je dejal Zver, ki hkrati dodaja, da je treba sodbo arbitražnega sodišča spoštovati, vendar brez dialoga s Hrvaško to ne bo mogoče. Ob tem pa v izjavah slovenske zunanje politike v zadnjih tednih prepoznava nepripravljenost na pogovore z Republiko Hrvaško, s čimer se dodatno otežuje implementacijo razsodbe.

Kot drugo večjo napako slovenske zunanje politike je Zver označil strateško preusmeritev iz evroatlantskih integracij na vzhod. Po njegovem mnenju bi morala Slovenija utrjevati svoj položaj in ugled v Evropski uniji in Natu, vendar smo po letu 2008 zaznali zasuk na vzhod in jugovzhod. »Tudi zadnji veliki obiski slovenskih državnikov so se dogajali v države, ki so več ali manj proti-zahodno usmerjene - Rusijo, Iran in Turčijo,« je pojasnil in dodal, da se je istočasno zelo ohladil odnos z ZDA.

Dogaja se pasivizacija v odnosu do Nata in Evropske unije

»Leta 2008, v času predsedovanja Slovenije EU, je bil ugled Slovenije izjemno visok, tudi ocene predsedovanja so bile izjemno visoke, od takrat naprej pa vloga in pomen Slovenije v mednarodnih odnosih padata,« je povedal in z grafom prikazal moč in pomen slovenske zunanje politike, ki sta relativno nizka. Gre za statistične podatke, ki so jih naredili v Bruslju in iz njih izhaja, da ima tudi slovenska komisarka znotraj Evropske komisije majhen vpliv.

Zadnja leta zunanjo politiko zaznamujeta predvsem dve pomembni temi: terorizem in migracije, ki sta zamenjali gospodarsko stanje in brezposelnost kot najbolj pereča problema EU. Zver opaža, da se EU sooča z vprašanjem energetske varnosti, dogaja se kibernetska vojna, vpliv Rusije se veča z vojaškimi vajami neposredno ob vzhodni meji EU: »Vse to pomeni neke vrste poskus destabilizacije EU, zaradi tega bi morala biti naša zunanja politika verodostojna.«

Slovenijo v zahodnoevropsko unijo postavlja odločitev naroda na treh referendumih, imamo tudi ključne zunanjepolitične dokumente, ki jasno govorijo, kam bi morala biti usmerjena slovenska zunanja politika. »Naša diplomacija pa v času sankcij poskuša posredovati med EU in Rusijo, ne razumem te pozicije, Slovenija je del EU in bi se morala držati nekih skupnih načel in vrednot, ki veljajo v EU tudi na področju zunanje politike,« je poudaril.

Predsednik Odbora za zunanjo politiko pri Strokovnem svetu SDS je v nadaljevanju predstavil težiščne naloge za naslednje mandatno obdobje. Zunanje ministrstvo bo treba reformirati, kadrovsko prenoviti in ga tudi preimenovati v ministrstvo za evropske in zunanje zadeve, s čimer bi dali večji poudarek ravno zahodnoevropskih integracijam. Potrebno bo storiti marsikaj, da bi dobili bolj kvalitetno in učinkovito diplomatsko-konzularno mrežo in posvetiti več pozornosti izobraževanju kadrov, morda z diplomatsko akademijo, ki bi bila povezana s kakšnim že obstoječim visokošolskim zavodom, je predlagal Zver. »Lik sodobnega diplomata je drugačen, kot je bil lik klasičnega diplomata, saj morajo diplomati dobro obvladati informacijsko-komunikacijsko diplomacijo, veščine in znanja je treba nenehno posodabljati in pri nas temu ni tako.«

Ena od osrednjih nalog v prihodnjem mandatu bo priprava na predsedovanje Slovenije Evropski uniji, ki bo v drugi polovici leta 2021. »Ta hip Slovenija ni sposobna prevzeti krmila, ker nimamo kadrovsko popolnjene slike,« saj so se po besedah dr. Zvera mnogi kvalitetni uradniki, ki so leta 2008 bdeli nad predsedovanjem, prerazporedili po ministrstvih ali poiskali službe drugje. Ena od prioritetnih nalog nove vlade pod vodstvom Slovenske demokratske stranke bo zato oblikovanje posebne službe in usposabljanje ljudi, da bo Slovenija spet kos nalogi, kot ji je bila leta 2008.