Zlato, ki združuje!

| 18.09.2017, 23:25 Jure Sešek

Ni dvoma! Košarka je danes glavna tema pogovorov v Sloveniji! Košarka. Povsod! Ljubitelji športa smo se prebudili v lep dan, ki je poln odmevov iz Carigrada, v ponedeljek, ki je do roba nabit s ponosom na slovenske košarkarje, s ponosom na to, da smo Slovenci. Moštveni športi vedno znova dokazujejo, da zmorejo združiti narod, da so lahko povezovalno gradivo med ljudmi, da znajo izničiti naše razlike in utišati razprtije. Naslov evropskega prvaka v košarki je nekaj tako posebnega, tako odmevnega, morda celo neprimerljivo večjega od mnogih velikih športnih zgodb, ki jih pišejo naši športniki.

Mislim si, da med našimi poslušalci ni nikogar, ki bi ne vedel, da je slovenska košarkarska reprezentanca v sinočnjem finalu evropskega prvenstva premagala Srbijo in, da se fantje nocoj v Slovenijo vračajo z zlatimi medaljami. Nepremagani končujejo turnir evropskega prvenstva, najkoristnejši igralec prvenstva Goran Dragić pa je na najlepši možen način najverjetneje sklenil svojo reprezentančno pot. Kot kapetan je doživljal, pravi sam, tisto, kar je v svojih najlepših sanjah sanjal od otroštva. Eden lepših delov njegove tokratne vloge je gotovo „mentorstvo“ čudežnemu dečku košarke Luki Dončiću, ki je včerajšnjo tekmo sicer predčasno končal s poškodbo, vse tekme prvenstva pa dokazoval kako neverjeten talent je!

Odmevi košarkarskega sveta so naravnost navdušujoči. Ne le nad igro izpostavljenih posameznikov, ampak predvsem nad moštvenim duhom, taktiko selektorja Kokoškova, navdušenjem slovenskih navijačev, ki so z udeležbo na prvenstvu, z letalskimi čarterji, ki so jih napolnili do zadnjega sedeža, postavili nov mejnik v športnem navijanju pri nas. Spoznali smo, da na „športno pomemben dan“ lahko zaplapolajo zastave, celo tiste, ki na kak državni praznik ostanejo zvite v omari. Ponos je prebujen, narodna zavednost je znova pomemben del tkiva, ki nas povezuje.

Mnogo različnih pogledov je na prvenstvo, ki se je včeraj končalo, z mnogih zornih kotov lahko pogledamo na prvake, navdušenju se pridružuje hvaležnost, vprašanja postavlja pogled vnaprej … Veseli smo lahko, da smo doživeli ta neverjetni uspeh, navdušeni smo lahko nad složnostjo košarkarjev, ki so nam na vsaki tekmi pokazali kolikšna moč je skrita v sloganu: skup' držimo, pa bo šlo! To so bili res neverjetni dnevi, včerajšnji večer pa bo za vedno z zlatimi črkami zapisan v zgodovino slovenskega športa. Brez skrbi, uspehi, kot je osvojitev evropskega naslova reprezentance, pač ne morejo v pozabo! In prav je, da ne gredo!

Vem, da so uspeha veseli odgovorni v košarkarskih klubih, tisti, ki vodijo košarkarske „krožke“ po osnovnih šolah, vsi, ki si že vrsto let prizadevajo, da bi v mestih in na vaseh zaživela obnovljena košarkarska igrišča, tisti, ki se trudijo, da bi mladi razumeli slogan: „Najboljša droga je žoga!“ Kako lepo je spoznati lepo moč športa, kako lepo pozabiti na razlike med nami, kako lepo je videti glavno zvezdo, ki se pred kamere novinarjev odpravi s križem na prsih. Lepo je! Res. Da bi le otroci in mladi znali prepoznati dobro v svojih vzornikih, da bi se le radi naslonili na tisto, o čemer pričujejo naši košarkarski junaki! Brez dvoma: za pravo pričevanje gre!

Sloveniji so se uresničile sanje, osvojila je torej svojo prvo medaljo v članski konkurenci. Do nje je prišla brez poraza, dobila je torej vseh devet tekem, kar doslej ni uspelo še nobeni reprezentanci, odkar je Fiba evropska prvenstva razširila na štiriindvajset ekip. Slovenija je hkrati najmanjša država z zlato medaljo na EP od leta 1935 naprej in petnajsta država, ki je postala evropski prvak. Uživajte v teh spoznanjih!