Pomen posvetitve naroda Mariji

Cerkev na Slovenskem | 14.08.2017, 13:57 Marta Jerebič

V torek, 15. avgusta, obhajamo največji Marijin praznik - Marijino vnebovzetje. Čeprav prve omembe praznovanja segajo že v 3. stoletje po Kristusu, je versko resnico o Marijinem vnebovzetju slovesno razglasil šele papež Pij XII. leta 1950. Sicer pa številne cerkve po svetu – od mogočnih katedral do vaških in božjepotnih cerkvic – izpričujejo stoletno vero v to. Pri nas škofje in duhovniki na praznik obnovijo tudi posvetitev slovenskega naroda Mariji.

Vera v Božjo mater Marijo je v Sloveniji zelo močna.

»Z vso gotovostjo lahko rečem, da je slovenski narod Marijin narod. Kamor koli gremo po naši prelepi domovini bomo odkrili, koliko cerkva je posvečenih Materi Božji,« je dejal rektor brezjanske bazilike, p. Robert Bahčič.

Odkar je Slovenija samostojna država na veliki šmaren obnavljamo svojo izročitev Materi Božji s posebno molitvijo ali preprosto z molitvijo »O Gospa moja«. Prvič je to leta 1992 na Brezjah storil takratni ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar, ki je dejal:

»Posvetitev Mariji je izpoved naše vere v Boga in zaupanja v Marijino pomoč. Marija nam je pomagala v preteklosti, Marija nam pomaga danes in nam bo pomagal v prihodnosti ter nas vedno bolj vodila k Jezusu in po njem k Očetu.«

Upokojeni koprski škof Metod Pirih pa je pred dnevi dejal, da ob posvetiti Marijo prosili za pomoč, da bomo v zasebnem in javnem življenju spoštovali moralna načela ter načela pravičnosti, resnice, poštenosti, medsebojnega spoštovanja in osebnega dostojanstva. Dodal je, da ima izročitev Mariji svojo vrednost in pomen le, če si v vsakdanjem življenju prizadevamo, da bi živeli in uresničevali tisto, kar smo z besedami obljubili in izpovedali.