Pregled domačih dogodkov od 4. do 11. 8. 2017

Cerkev na Slovenskem | 12.08.2017, 07:00 Marta Jerebič

Vročinski val je popustil, se pa začenja ogrevanje pred jesenskimi predsedniškimi volitvami. Magna Steyr je dobila okoljevarstveno soglasje za gradnjo lakirnice v Hočah, ki pa še ni pravnomočno. Začela se je sanacija potoka Tojnice, ki ga je maja močno onesnažil požar v vrhniškem Kemisu. Na Višarjah je potekalo srečanje treh Slovenij, vse pa je že usmerjeno v največji Marijin praznik.

POLITIKA IN GOSPODARSTVO

Vročinski val je popustil, se pa začenja ogrevanje pred jesenskimi predsedniškimi volitvami. Prvi krog volitev bo 22. oktobra. Predsednik državnega zbora Milan Brglez:

»Slovenija potrebuje nekoga, ki se bo oglasil vedno, ko bo treba o perečih družbenih vprašanjih in dilemah zavzeti stališča. Predsednik republike je namreč vrhovna moralna in politična avtoriteta v državi, zato se mora in je prav, da svojo avtoriteto udejanja tudi s tem, da se opredeljuje do vseh dogajanj v naši državi in družbi," je dejal. Kandidatom je zaželel smelosti in poguma, izvoljenemu na volitvah pa "veliko vladarske modrosti, v korist vseh nas in naše skupne domovine".

Borut Pahor se bo potegoval za nov mandat. Boj za predsedniški stolček je napovedala tudi predsednica NSi Ljudmila Novak, v drugih parlamentarnih strankah pa so glede kandidatur ali podpore kandidaturam še skrivnostni.

Je pa kandidaturo napovedalo več znanih in manj znanih obrazov, med drugim veleposlanik v Makedoniji Milan Jazbec ter igralec in aktualni kamniški župan Marjan Šarec.

Pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru Vili Kovačič pa se je na ustavno sodišče pritožil tudi zaradi sklepa vlade o dodelitvi 97.000 evrov za potrebe vladne strani v referendumski kampanji.

Prepričan je, da vladni sklep nasprotnike zakona postavlja v neenak položaj, zato predlaga dodelitev enake vsote nasprotnikom zakona ali delitev sredstev med obe strani. Kovačič sicer napoveduje precej obširno kampanjo, za kar pa bodo težko dobili denar. Pri zbiranju prostovoljnih prispevkov ima v mislih predvsem 48.000 posameznikov, ki so se podpisali pod zahtevo za referendum.

Za dogovor o odpravi plačnih anomalij v javnem sektorju je podpise prispevalo dovolj sindikatov, tako da njegova uveljavitev ni več vprašljiva. Dogovor zadeva več kot 60 tisoč javnih uslužbencev, ki se jim bodo plače večinoma dvignile za dva plačna razreda. Do izplačil pa naj bi prišlo že oktobra.

V torek so le stekla sanacijska dela na potoku Tojnica, ki ga je požar v podjetju za predelavo kemičnih odpadkov Kemis maja letos močno onesnažil. Direktor Kemisa Emil Nanut je pojasnil, da bodo zdaj odstranili onesnažen mulj na najbolj prizadetem območju, s tem pa naj bi potoku omogočili nadaljnje naravno samo-čiščenje. Mulj sesajo v cisterno. Ko bodo dobili dovoljenja, ga bodo odpeljali na sežig v Avstrijo. Direktor Kemisa še napoveduje, da nameravajo sanirati tudi objekt in znova vzpostaviti obrat. Končne ocene o škodi pa še nimajo.

Agencija za okolje je Magninemu projektu v Hočah izdala okoljevarstveno soglasje. S tem je bil storjen nov korak do pridobitev gradbenega dovoljenja, potrebnega za začetek uresničevanja prve faze projekta. Ta predvideva lakirnico za okoli 400 zaposlenih.

V minulih dneh, ob koncu 4. vročinskega vala, je ob prehodu hladne fronte marsikje prišlo do neurij in toče. Silovito neurje je zajelo Pomurje, kjer veter podiral drevesa, odkrival strehe in uničeval premoženje po celotni pokrajini, na terenu so bile vse dežurne službe. Toča je poškodovala tudi kmetijske rastline na vrtovih in njivah. O tem, kako postopati po suši in toči, je v sredini svetovalnici govorila Ana Ogorelec, svetovalka specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana. Posnetek najdete na naši spletni strani.

CERKEV

Bliža se praznik Marijinega vnebovzetja, ki v nekaterih romarskih središčih zaznamuje duhovni utrip že ta konec tedna. Marija je zaznamovala tudi že prejšnji konec tedna. V soboto smo namreč obhajali god sv. Marije Velike oz. Marije Snežne. Slovesno je bilo po gorskih in planinskih kapelah, še posebej na Veliki Planini in Kredarici.

Slovenci iz matične, zamejske in izseljenske Slovenije so v nedeljo poromali k cerkvi Matere Božje na Svetih Višarjah. Romanje treh Slovenij vsako leto organizira Rafaelova družba v sodelovanju z Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov. Dopoldne je predaval pravnik in politolog Andrej Fink, ki je razmišljal o upanju v večno Slovenijo. Sprva je pogledal v zgodovino našega naroda, tudi bolečo polpreteklo, ki je mnoge pahnila v svet. Ti so bili sicer zemljepisno zunaj domovine, a so bili in so duhovno vpeti v njeno dušo in srce. Kljub razdaljam in preziru so ohranjali in gojili slovenske vrednote. Pokazal je na spremembe, ki jih moramo Slovenci kot narod narediti za upanja polno prihodnost. Na prvem mestu je skrb za svojo notranjost, za čim višjo raven naših kreposti.

»Premostiti moramo travmo, ki nas je zadela. Vstati moramo iz mrtvila, ki nam ga je pustila doba enoumne brezizhodnosti. Danes moramo narediti čim več, da celimo tiste najhujše rane, ki so danes v notranjosti. Na novo je treba povezati preteklost s sedanjostjo, ki je uprta v prihodnost. To ni nikakršna nostalgija, niti ne konzervativnost. Je naprednost v pravem pomenu besede.Predvsem ne tarnajmo, da se ne da nič napraviti.«

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je pri sveti maši poudaril, da moramo vero in slovensko istovetnost živeti tam, kamor nas postavi Božja previdnost. Povsod moramo živeti iz istih korenin in se hkrati pustiti bogatiti. »Kot Slovenci ne bomo gradili treh šotorov, treh Slovenij, ampak bomo isto vero in isto zvestobo zgodovini, kulturi, jeziku in veri naših očetov živeli povsod, kamorkoli nas pripelje pot. »

V nedeljo so se končali tudi tradicionalni višarski dnevi mladih.

11. avgusta je godovala sveta Klara Asiška, ki skupaj s Frančiškom velja za ustanoviteljico klaris. V Nazarjah so že v začetku marca pripravili 25. Klarin dan mladih. V Turnišču, kamor so klarise prišle pred petimi leti, pa so imeli Klarin dan na njen god, sveto mašo je daroval murskosoboški škof Peter Štumpf. V Turnišču se sicer pripravljajo na slovesnost ob 750-letnici prve omembe župnijske cerkve Marije Vnebovzete.

KULTURA

Arhiv Republike Slovenije je nedavno v dar prejel prvi del arhivske zapuščine Slovenskega ameriškega raziskovalnega središča iz ZDA. Zbirka, za katero je zaslužen Edi Gobec, obsega podatke o osebnostih s slovenskimi koreninami, ki so s svojim delovanjem na različnih področjih pustile močan pečat, je povedal direktor arhiva Bojan Cvelfar.

Dobri dve leti za Slavkom Avsenikom se je prejšnji petek poslovil še njegov brat Vilko Ovsenik. Bila sta srce in duša narodnozabavnega Ansambla bratov Avsenik. Medtem ko je Slavko ustvarjal melodije, je bil Vilko največkrat soavtor in aranžer več kot 800 skladb oziroma celotnega repertoarja slavnega ansambla.

Le nekaj dni po 68. rojstnem dnevu je prag večnosti prestopila slikarka in pisateljica Veselka Šorli Puc, rojena 3. avgusta 1949 v Krnaju. V zadnjih desetletjih je najbolj poznana po barvnih vitražih – več kot 150 jih je ustvarila v cerkvah in kapelah po Sloveniji in širom po svetu.

ŠPORT

Portorož je bil minuli teden prizorišče teniškega turnirja serije challenger Slovenia Open. Prvič v njegovi petletni zgodovini ni slovenskega tenisača med osmimi najboljšimi. Poleg tega si je Portorož za mesto slovesa oziroma konca igralske kariere vzel Grega Žemlja, in sicer trinajst let potem, ko je vstopil v svet profesionalnega tenisa. Dejal je, da ga igranje na turnirjih serije challenger in uvrstitve med 100 in 200 mestom ne zanimajo več. Bo pa ostal v tenisu, saj si življenja brez igre, ki ga goji že več kot 20 let, ne predstavlja. Zaenkrat bo pomoč mlajšim igralcem.

Slovenski košarkarji nadaljujejo niz zmag na prijateljskih tekmah v okviru priprav na evropsko prvenstvo. Prejšnji konec tedna so na pokalu Adecco v Mariboru osvojili prvo mesto. Ta konec konec tedna gostujejo na turnirju v Opatiji.

Na svetovnem prvenstvu v atletiki v Londonu pa Slovenci niso uspeli doseči vidnejših uvrstitev.