Papež s sirskimi begunci
Papež proti skupinskim izgonom migrantov in beguncev
Cerkev po svetu | Marta Jerebič
Migranti in begunci, ki bežijo pred vojnami, preganjanji, naravnimi nesrečami in revščino, so znamenje časov. Zato papež Frančišek v poslanici za svetovni dan migrantov in beguncev, ki ga bomo obeležili 14. januarja, države poziva, naj sprejmejo izziv njihovega sprejemanja, zaščite, opolnomočenja in integracije. Zavzema se za odprtje humanitarnih koridorjev, podelitev začasnih vizumov, zaščito mladoletnih in združevanje družin. Poudaril je tudi, da skupinski izgoni migrantov niso primerna rešitev.
Domove je moralo zaradi različnih razlogov zapustiti že 65 milijonov ljudi, kar je najvišje število beguncev po drugi svetovni vojni. In medtem ko pristojna ameriška agencija povečuje število deportacij, Evropa pa postavlja ograje, papež Frančišek pravi, da skupinski in samovoljni izgoni migrantov in beguncev niso primerna rešitev, še zlasti, ko izvorne države ne morejo zagotoviti spoštovanja dostojanstva in temeljnih pravic.
Ob navajanju svojega predhodnika Benedikta XVI. poudarja, da je treba osebni varnosti vedno dati prednost pred nacionalno.
Papež Frančišek skrb Cerkve za migrante, begunce in žrtve trgovanja z ljudmi postavlja zelo visoko. V sklopu vatikanskih uradov je pred časom ustanovil poseben oddelek za migrante in njegove pristojnosti prevzel nase. »Vsak tujec, ki trka na naša vrata, je priložnost za srečanje z Jezusom Kristusom, ki se poistoveti s sprejetim ali zavrnjenim tujcem vsake dobe,« je zapisal papež.
Vsako besedo poslanice z naslovom »Sprejeti, zaščititi, opolnomočiti ter integrirati migrante in begunce« ponazori s konkretnimi primeri.
Sprejemanje pomeni humanitarne koridorje in združevanje družin. Zaščita se začenja že v domovini, zagotavljanju informacij pred odhodom ter obvarovanju pred nezakonitim novačenjem.
Zaščita v novi državi pa se nanaša predvsem na mladoletne migrante, dostop do osnovne izobrazbe in zdravstvenih storitev.
Migrante je treba tudi opolnomočiti, jim zagotoviti svobodo veroizpovedi, možnost dela, izobraževanja na področju jezikov in aktivnega državljanstva. V Veliki Britaniji na primer skoraj 40 tisoč prosilcem za azil v času reševanja prošnje ni dovoljeno delati.
Papež priznava, da je integracija dolgotrajen proces, a vztraja pri tem, da je potrebno na vsak način spodbujati kulturo srečanja.
