Radio Ognjišče
Slavi KoširSlavi Košir
Marko ZupanMarko Zupan
Helena KrižnikHelena Križnik

Pogoji za razvoj lubadarja so zelo dobri, med najbolj prizadetimi so blejski gozdovi

Slovenija Andrej Šinko

Lubadar se je letos razmnožil in razširil nad pričakovanji, najbolj pa je prizadel blejsko območje, kjer naj bi bilo napadenih med 80 in 90 odstotkov gospodarskih gozdov. Sicer pa naraščanje števila napadov podlubnikov beležijo tudi gozdarji in lastniki gozdov v Šaleški, Mislinjski in Dravski dolini, pa tudi ponekod drugod po Sloveniji.

Na območju blejske enote Zavoda za gozdove ponavadi posekajo 200.000 kubičnih metrov smreke, letos pa naj bi ta številka presegla 400.000 kubičnih metrov. Tudi na Koroškem številke prizadetega drevja že presegajo lanske v tem času, močno pa je ponekod prizadet tudi nižinski smrekov gozd.

Glede območij, ki jih podlubniki najrajši napadejo predstavnica Zavoda za gozdove Slovenije Marija Kolšek pravi: »Najbolj poškodovani so gozdovi tam, kjer prevladuje smreka, med njimi so najbolj poškodovani gozdovi v nižinah in na prisojnih legah ter gozdovi na karbonatni podlagi, kjer tla slabše zadržujejo vodo.«

Sogovornica pojasnjuje, da so zdaj pogoji za razvoj podlubnikov zelo dobri, zato je nujno hitro ukrepanje. »Potrebno je čim prej evidentirati s podlubniki napadena drevesa, da imamo po tem dovolj časa, da jih pravočasno posekamo in uničimo zalego. Pravočasno pomeni, da preden izpod skorje napadenih dreves izleti nova generacija podlubnikov na druga drevesa,« še pojasnjuje.

V poletnih mesecih zaradi hitrejšega razvoja podlubnikov ne uspejo pravočasno odkriti vseh napadenih dreves oziroma območij. »Iz ene nepravočasno posekane lubadarke lahko nastane pet do šest novih lubadark, po nekaterih podatkih tudi do dvajset,« pravi Kolškova, ki pojasnjuje, da se lastniki zasebnih gozdov zavedajo svoje odgovornosti ob napadu podlubnikov, nekateri zato tudi sami pregledujejo gozdove. Ob tem pa dodaja: »Po oceni z blejskega območja le 25 odstotkov lastnikov gozdov samih izvaja dela, vsa druga dela pa so izvedena z najeto delovno silo. Ta najeta delovna sila pa tudi ni neomejena. Zlasti v poletnih mesecih so problemi zaradi dopustov.«

Slovenija
Blagoslov velikonočnih jedil (photo: Rok Mihevc) Blagoslov velikonočnih jedil (photo: Rok Mihevc)

Velika sobota: Več kot le blagoslov jedil

Čeprav v naši kulturi veliko soboto pogosto povezujemo predvsem s hrano in blagoslovom jedil, celjski škof Maksimilijan Matjaž poudarja, da so ti običaji zunanji izraz globlje praznične ...

Duhovniki (photo: Rok Mihevc) Duhovniki (photo: Rok Mihevc)

Dragi duhovniki, potrebujemo drug drugega

Na veliki četrtek dopoldne so slovenski škofje darovali krizmene maše, pri katerih so skupaj z duhovniki obnovili duhovniške obljube, obenem pa blagoslovili in posvetili sveta olja, ki spremljajo ...

Čaščenje križa (photo: Rok Mihevc) Čaščenje križa (photo: Rok Mihevc)

Veliki petek: Učna ura spreobrnjenja

Veliki petek je v cerkvenem letu edinstven, saj je to edini dan, ko ni svete maše. Namesto tega verniki obhajajo obrede velikega petka, molijo križev pot in se v tišini spominjajo Jezusove smrti. ...

P. Marjan Kokalj (photo: Urša Sešek) P. Marjan Kokalj (photo: Urša Sešek)

Ko si enkrat to doživel, nenehno po tem hrepeniš

»Pri maši je Jezus tako resnično navzoč med nami, da se ga lahko skoraj dotaknemo,« je v prazničnem jutru na veliki četrtek na Radiu Ognjišče zatrdil p. Marjan Kokalj, ki je bil februarja imenovan ...

Avdio player - naslovnica