Lahko čez 20 ali 30 let pričakujemo pomanjkanje termalne vode?
| 06.07.2017, 16:22 Andrej Šinko
V Sindikatu gostinstva in turizma opozarjajo na zaračunavanje previsokih koncesnin za termalno vodo. Menijo namreč, da omenjeni prispevek zdravilišča preveč obremenjuje in jim preprečuje, da bi sredstva namenjali za izboljšanje položaja in plač zaposlenih v turizmu. Na okoljskem ministrstvu pa poudarjajo, da se ob nepravilni rabi vode lahko zgodi, da bodo prav zdravilišča, ki zdaj prioritetno potrebujejo termalno vodo, čez 20, 30 let ostala brez nje.
Zaradi stanja nekaterih podzemnih vodonosnikov se ob nepravilni rabi vode lahko zgodi, da bodo prav zdravilišča, ki zdaj prioritetno potrebujejo termalno vodo, čez 20, 30 let ostala brez nje, je poudaril direktor direktorata za vode na okoljskem ministrstvu Leon Behin. Ministrica za okolje Irena Majcen pa si želi manjše in smotrnejše rabe termalne vode.
Sindikat gostinstva in turizma Slovenije je ministrico Majcnovo opozoril na po njihovem »nerazumno in nepravično« zaračunavanje koncesij za uporabo termalne vode, potem ko je strošek koncesnine pri mnogih zdraviliščih lani presegel en odstotek letnih prihodkov.
Predstavnica sindikata Karmen Leban pravi, da se zavedajo, da je treba vode zaščititi in da je veliko primerov, kjer se lahko odnos podjetij do voda popravi. Prepričana je, da je funkcija gospodarskega ministrstva, da v tem primeru zaščiti turizem in da iz vseh novih uredb ne sme štrleti želja po višjih stroških, ki bi bili zaračunani za porabo vode v turizmu.
»Računamo, da bo ministrica sprejela pametno politično odločitev in bo v tem letu znižala koncesnino ter v naslednji fazi poenotila vse dejavnosti v zvezi s plačilom vode,« je dejala Lebanova.
Behin pa je poudaril, da želijo s koncesninami doseči zmanjšanje onesnaženja vode, ki mora v čiščenje, kar povečuje stroške podjetij zaradi čiščenja. »Zato je naš cilj, da se dolgoročno stimulira in proizvede boljši ekonomični izkoristek vode,« je dejal. Po njegovih besedah je pomemben tako ogrevalni kot zdraviliški potencial termalnih vodonosnikov. Za zdraviliški naj se porabi tisti del, ki ga je nujno porabiti, vode za ogrevalni del pa naj se po njegovih besedah ne uniči, pač pa naj se pobere samo njena toplotna zmogljivost, vodo pa naj se reinicira nazaj v zemljo.
Ob tem je Behin poudaril, da določeni proizvodni subjekti v Pomurju fantastično funkcionirajo glede energetskega vidika.
Cilj okoljskega ministrstva je, da z razvojno vizijo stimulirajo to razmišljanje. Znižanje plačila, koncesnine se plačujejo za 30 let, bi po Behinovem mnenju pripeljalo do tega, da bi blokirali morebiten razvoj. Tu Behin vidi okoljsko in ekonomsko stimulacijo v kateri je pošteno, da odločajo tudi ostala ministrstva in vlada.
Ob isti porabe vode in isti ceni kurilnega olja bo znesek 26 koncesionarjev za koncesijo za termalno vodo znašal manj kot dva milijona evrov, je pojasnil Behin. Ob tem je povedal, da bo ta znesek zaradi prehodnega obdobja dosežen šele leta 2020. Obenem pa si lahko koncesionarji sami zmanjšajo znesek koncesije.
Kako se izračunava koncesnina?
Višino koncesnine določata dva podatka o vodi - njen potencial ter dejanska raba, podjetja ob tem ustvarijo rezervacije glede na potencial vodonosnikov. »V kolikor so rezervacije previsoke in se znižajo na primerno raven, se koncesnina zniža. Imamo podjetja, ki imajo trikrat večjo rezervacijo količin vode kot jo dejansko črpajo,« je opozoril Behin. Zaradi visokih rezervacij na primer v Pomurju tako ni možno podeliti novih koncesij.
»Drugi faktor, ki vpliva na koncesnino je možnost reiniciranja - to pomeni koliko vode vzamete, je ne onesnažite in ste jo pripravljeni vrniti nazaj. To stane, a pri uporabnikih, ki črpajo 800.000 kubičnih metrov vode, je pomembno, kolikšen delež vode se ne onesnaži,« je dodal. Ministrstvo bo sicer v prihodnje razpisalo tudi sredstva za financiranje ukrepov reiniciranja.
Če nihče ne plača ničesar, ni nobene okoljske potrebe, kar je za okoljsko ministrstvo nesprejemljivo. Zaradi slabega stanja nekaterih podzemnih vodonosnikov, je treba nekaj narediti, je še opozoril direktor direktorata za vode.
»Lahko se nam zgodi, da bo prav panoga, ki sedaj prioritetno potrebuje termalno vodo, čez 20, 30 let ostala brez te vode. Ekonomski vidik koncesije je pomemben, zato da podjetje išče sinergijske učinke, da se posodobi predvsem v okoljskem vidiku,« je še dejal Behin.
Majcnova je pa opozorila, da v zdraviliškem turizmu še ni spodbudnih novic glede reiniciranja. Podjetja, ki ogrevajo rastlinjake, pa so že storile prve korake v tej smeri. »Podjetja se različno vedejo do tega vira. Nekatera si v preteklosti, ko je bil vir brezplačen, niso prizadevala za zmanjšanje porabe količine vode, za tehnološko boljšo izrabo, predvsem za izrabo temperature za ogrevanje,« je dejala.
