Matjaž Merljak v studiu 1
Praznina
Naš pogled Matjaž Merljak
V teh dneh je veliko manj jutranjih in popoldanskih prometnih zastojev zaradi vsakodnevnih potovanj zaradi dela ali študija. Lažje je najti parkirno mesto tudi v mestnih središčih ter v okolici šol in fakultet. Je pač čas poletnih šolskih počitnic in tudi mnoge ulice po naših mestih in vaseh so se izpraznile, ljudje so odšli na zaslužen dopust. Praznina pa nastaja tudi med letom.
Kroženje ali beg možganov vsako leto v tujino potegneta veliko Slovencev. Ste vedeli, da je zadnjih petih letih vsako leto v tujino odšlo - zaradi študija, boljših pogojev za raziskovanje ali opravljanje poklica - med 8.000 in 8.500 ljudi? Veliko - malo? Za lažjo primerjavo. Splošno maturo je letos opravljajo 6.376 mladih. V stalni sestavi Slovenske vojske je bilo junija letos 6870 pripadnikov. V župnijskih Karitas po Sloveniji deluje dobrih 8000 prostovoljcev.
Torej: predstavljate si, da prvo leto iz Slovenije odidejo vsi maturantje. Naslednje leto vsi vojaki. Tretje leto vsi prostovoljci Karitas ... In tako naprej. Kakšna bi postala Slovenija, če bi se tako nadaljevalo? Brez dvoma vam lahko odgovorim, da prazna.
No, del tistega bega možganov se sicer vrne in pride do kroženja. Nekateri obgateni z znanjem in izkušnjami poskusijo doma. Del teh ima srečo, drugi ne in znova pakirajo kovčke za tujino. Ta se namreč zelo dobro zaveda pomena znanja in vrhunskih kadrov za uspešen razvoj in zaposlovanje. Pri nas pa še vedno nimamo pripravljenih pogojev za vrnitev in ni ustvarjene klime, ki bi omogočila, da bi se mnogi z veseljem vrnili in s svojim novim znanjem prispevali k razvoju Slovenije.
Pa še nekaj je. Mobilnost in digitalizacija sveta omogočata, da bi vse več visoko izobraženih Slovencev, ki delajo v tujini, aktivneje sodelovalo z domovino in pomagalo pri njeni rasti in uspešnosti. A Slovenija kot da se tega boji. Ko človek posluša mlade raziskovalce in uspešne strokovnjake, dobi občutek, da so še vedno v igri "veze in poznanstva" in osebni interesi ter strah pred spremembami. No, če smo pošteni, strah pred izgubo koristi oz. ugodnosti.
To, kar sem vam povedal, so ugotovitve, ki sem jih slišal v zadnjem tednu na različnih prireditvah in srečanjih, ki so bila tudi v znamenju nedelje Slovencev po svetu. Te stvari so bile dostikrat slišane glasno, velikokrat pa med vrsticami.
Da ne bom krivičen. Iz ust politikov je dostikrat slišati dobre želje po sodelovanju, povezovanju, da se mora Slovenija odpreti v svet, da so Slovenci po svetu dodana vrednost. Besedne zveze torej znamo formulirati in oblikovati, manj pa je dejansko narejenega. Številne zadeve se zataknejo - a ne na vrhu, kot bi si marsikdo mislil, ampak nižje v piramidi obsežne slovenske administracije. Saj veste: za vsako rešitev se lahko najde težava.
In kje je rešitev? V obupu gotovo ne. Rešijo nas lahko le znanje, poštenost in nepasivnost. Znanje znanstvenikov in raziskovalcev, poštenost politiko in državnikov ter nepasivnost ljudi, volivk in volivcev.
