Dr. Jože Ramovš
Starejši se želijo učiti komuniciranja z mlajšimi
Sociala Nataša Ličen
Lepi stiki z vsemi generacijami so pomembni za naše kakovostno staranje. Nujni so, da lahko svoje znanje in izkušnje prenašamo na mlajši rod. Če ni stikov in izmenjave znanj, postanemo zagrenjeni. Stiki z mlajšimi so nujno potrebni. Res pa je, da so starejši pri stikih z mlajšimi pogosto togi, ne gredo jim dobro od rok. Zato moramo razvijati praktično znanje, orodja in načine za navezovanje stikov in razumevanje mlajših.
Velika večina, ki predstavlja pol milijona nad 50 let starih ljudi v Sloveniji, doživlja potrebo, da bi se v primernem programu učili lepšega sožitja z mlajšimi. Ta podatek je obetaven za prihodnost medgeneracijskega sožitja. Kar si želimo in menimo, da je koristno, za to iščemo možnosti, da tudi dosežemo.
Zmotno mnenje je, da se jezika, prav tako odnosov ni treba učiti. Prirojena nam je samo sposobnost, da se tega priučimo. Če pa želimo imeti boljši, lep in urejen jezik, dobre in lepe medsebojne odnose, pa se moramo tega učiti. Družba je danes demokratična, kar pomeni, da sporazumevanje in odnosi tečejo v vse smeri. Starejši moramo mlajše poslušati in se od njih učiti, če drugega ne, ravnanja z računalniki in ostalo sodobno tehnologijo.
V prelomu tisočletja se je celostna antropologija obrnila iz onega negativnega, ki je analiziralo napake, v pozitivno in v razvijanje konkretnih možnosti učenja boljšega sporazumevanja in razumevanja drug drugega. S pozitivnimi izkušnjami vlagamo v socialni kapital, drug od drugega se navzamemo dobrih primerov in se motiviramo. Trudimo se, tako kot učenja jezika, enako tudi učenja boljših odnosov. To seveda ni lahka naloga, odnosi so srž življenja. Lepi odnosi so lepo življenje, grdi odnosi grdo življenje.
