Promet z nepremičninami vse bližje rekordnemu iz leta 2007
Politika Petra Stopar
Promet z nepremičninami v Sloveniji se čedalje bolj približuje obsegu prometa pred 10 leti. Kot je v prvih izračunih ugotovila Geodetska uprava, je bilo lani pri nas sklenjenih 32.000 kupoprodajnih nepremičninskih poslov. Njihova skupna vrednost je prvič po letu 2007 prebila mejo 2 milijard evrov. Vse bolj pa se za nakup nepremičnine zanimajo tujci.
Gurs opaža, da se je rast števila prodanih stanovanjskih nepremičnin lani nadaljevala tretje leto zapored, opazno bolj hiš kot stanovanj. Glavni dejavniki, ki vplivajo na rast povpraševanja po stanovanjskih nepremičninah, so nizke obrestne mere in sicer skromna rast obsega stanovanjskih posojil, ki traja že tri leta, prav tako pa tudi povečanje zaposlenosti in rast mase plač ter znižanje cen stanovanj v času krize. Nizke obrestne mere poleg zadolževanja za nakup ali lastno gradnjo nepremičnin vzpodbujajo tudi naložbe v nepremičnine, kot alternativo varčevanju ali bolj tveganim naložbam.
Lani je končno oživela tudi prodaja zemljišč, v primerjavi z letom 2015 se je povečala za približno šestino, kar bi lahko bila napoved skorajšnjega začetka novega investicijskega cikla. Je pa upadla prodaja pisarniških prostorov ter trgovskih, storitvenih in gostinskih lokalov.
Počasi naraščajo tudi cene. Trenutno so cene stanovanj in hiš še nižje kot pred krizo, a razprodaj stanovanj iz nasedlih projektov ni več, na trg pa prihajajo še zadnje zaloge novogradenj iz preteklih let. Preostala stanovanja tako že dosegajo normalne tržne cene. Rast cen bo po ocenah Gursa najhitrejša na Obali ter v Ljubljani z okolico, kjer je povpraševanje največje in zaradi pomanjkanja novogradenj počasi presega ponudbo.
Tujci so lani v Sloveniji kupili 186 hiš z zemljiščem in 166 blokovskih stanovanj. Med kupci je bilo največ Italijanov. Sledili so jim Avstrijci in Nemci. Hrvati so padli s tretjega na peto mesto, saj so jih poleg Nemcev prehiteli tudi kupci iz Velike Britanije.
Razen Italijanov, ki kupujejo skoraj izključno na obalno-kraškem območju, so kupci iz drugih držav bolj razpršeni po državi. Angleži, ki so bili pred leti največji kupci prekmurskih hiš, so lani v Pomurju kupili samo tri nepremičnine. Večje zanimanje so pokazali za Gorenjsko in Goriško. Tujci so tudi lani najpogosteje kupovali hiše na Krasu, vsi skupaj so jih kupili 35. Med stanovanji pa so bila najbolj zanimiva tista v Ljubljani in Mariboru.
