Hrvaška objavila dokumente o teranu

Politika | 05.04.2017, 10:41 Petra Stopar

Potem ko je Zagreb včeraj objavil dokumente, s katerimi je Evropsko komisijo zaprosil za dovoljenje pri uporabi imena teran, je minister Dejan Židan napovedal pripravo dobrih proti argumentov, še preden bo Bruselj objavil delegirani akt, ki bi Hrvaški omogočil izjemo pri imenovanju vinske trte na steklenici.

Kot je minister Dejan Židan dejal včeraj, je Slovenija že od jeseni leta 2014, ko se je prvič srečala z željo po sprejetju delegiranega akta, zahtevala, da dobi vpogled v hrvaško vlogo, da lahko pripravi nasprotne argumente. »Do včeraj (ponedeljka, op. a.) tega nismo dobili, čeprav je to zahtevala tudi evropska varuhinja človekovih pravic in je bilo tako razumeti tudi pogovore na najvišji ravni med Slovenijo in Evropsko komisijo,« je pojasnil.

Zahtevo po razkritju hrvaške dokumentacije je Židan v ponedeljek znova izrazil evropskemu komisarju za kmetijstvo Philu Hoganu, nakar je hrvaško kmetijsko ministrstvo dokumente včeraj le objavilo na svoji spletni strani in zapisalo, da je to storilo z namenom zagotovitve »polne transparentnosti celotnega postopka in vseh pomembnih informacij za zainteresirano javnost o strokovnih, zgodovinskih in pravnih razlogih, na podlagi katerih je Hrvaška utemeljila svojo zahtevo«. »V naslednjih dneh se bo ekspertna skupina poglobila v hrvaško dokumentacijo in pripravila nasprotne argumente, za to imamo dovolj časa,« zagotavlja minister.

Medtem bo osnutek delegiranega akta objavljen predvidoma do velike noči. Umeščen bo na tako imenovani portal za izboljšanje zakonodaje oziroma za zagotovitev transparentnosti, ko ga je mogoče komentirati. Če se Evropska komisija na podlagi komentarjev ne odloči za bistvene spremembe akta, gre ta nato skozi pisni postopek sprejetja, ki običajno traja približno dva tedna, saj ga morajo odobriti še komisarji.

Nato začne teči dvomesečno obdobje, v katerem lahko Svet ali Evropski parlament z ustrezno večino akt zavrneta. V Svetu je za zavrnitev potrebna super kvalificirana večina 72 odstotkov članic, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva unije, v Evropskem parlamentu pa absolutna večina, torej polovica vseh možnih glasov in en glas.