Omizje o drugem tiru razkrilo zanimiva dejstva

Slovenija | 11.04.2017, 17:57 Tanja Dominko

Na okrogli mizi o drugem tiru, ki smo jo včeraj organizirali skupaj s portalom Časnik.si, smo slišali kar nekaj argumentov za in proti projektu, kot je zastavljen. Državni sekretar Jure Leben in prvi mož DRI Jurij Kač sta vztrajala, da večjih sprememb ne more biti, medtem ko sta član Strokovne skupine dr. Jože Duhovnik in Janko Sever iz Iniciative Črni Kal glasno podpirala spremembo projekta in gradnjo dvotirne proge. Slišali smo tudi, koliko je bilo doslej že porabljenega denarja za pripravo različnih študij in analiz, pa tudi, kakšni so načrti v zvezi s sodelovanjem Madžarske in drugih držav pri sofinanciranju.

Strošek dokumentacije

Generalni direktor DRI Jurij Kač je dejal, da gre za trenutno največji infrastrukturni projekt, temu ustrezno pa predstavlja velikanski strokovni in operativni izziv. A je bil kritičen tudi do načina poteka. »Dejstvo je, da je ta projekt v marsikaterem pogledu šolski primer, kako se projekta ne vodi.« Kot je dodal, se je pri projektu zamenjalo vsaj pet ali šest institucij. Da je pri projektu prišlo do spremembe in se je vključilo projektno podjetje 2TDK, se mu zdi spodbudno. Sicer pa se zdi Kaču najpomembneje, da se končno doreče javno finančno vzdržen model. Na vprašanje, koliko je bilo denarja doslej že porabljenega, je državni sekretar Jure Leben odgovoril. »V zadnjih 20-ih letih je bilo narejenih veliko analiz, študij variant. Do sedaj je bilo za študije, za odkupe zemljišč, za gradbeno dokumentacijo vloženih 52 milijonov evrov. Vse dokumentacije za nazaj nisem pregledoval.«

Drugi tir drugega tira?

Na okrogli mizi je sodeloval tudi predsednik Strokovne skupine za dvotirno železnico Jože Duhovnik. S svojo skupino je pripravil projekt, ki predvideva nov odsek z le enim novim predorom, dolgim 4,1 kilometra, z jekleno vrvjo s sovprežno vleko in rekuperacijo električne energije, požarno ventilacijo in sistemom za avtomatsko gašenje. »Kraški rob, ki je višinska železnica, se da premagati na drugačen način, ki je v svetu znan. Tisti, ki se spakuje iz inženirstva in govori o Disneylandu, ta ni resen sogovornik. Mora se umiriti in pogledati po svetu. Ko bi vse to pregledal, bi ugotovil, da se z vrvjo normalno dviga ali spušča različna bremena, do 11 kilometrov. Mi smo vse to preučili. Da bi povečali hitrost, smo prišli do variante potiskanja, kot je uporabljeno pri Pazinu. Je pa res, da mora biti projekt smiselno umeščen v prostor. Ko smo začeli s to študijo in smo povedali, da pridemo na ta način v 20-ih minutah od Kopra do Divače, je vladni projekt predvideval 28 minut.« Danes je tudi pri njih drugačen. Projekt bi po njihovi oceni stal manj kot 700 milijonov evrov. Toda zanimanja ni bilo. Državni sekretar je dejal, da sicer je bil projekt predstavljen na ministrstvu, da pa na podlagi nekaj prosojnic težko oceni projekt. »To je inovativen pristop, na taki razdalji za toliko tovora še nikoli ni bil uporabljen. Je zanimiv, več kot toliko pa težko rečem.«

Projekta v tej fazi ni mogoče popravljati, poudarja Kač. »Lahko pa rečem, da bo obstoječa rešitev, za katero je pridobljeno gradbeno dovoljenje, taka, da bo v vseh svojih tehničnih elementih omogočala kadarkoli dograditev s tretjim tirom, ko bodo za to izpolnjeni pogoji, bodisi prometne potrebe bodisi finančna konstrukcija, ki bo to omogočala. Treba bo sprejeti nov državni lokacijski načrt, ki bo to omogočal. Poteki proge so tako trasirani, da je to izvedljivo. Ali se bo investitor za to odločil in kdaj se bo odločil, je danes preuranjeno govoriti. Morate pa razumeti, da tisti, ki bodo na strani evropske skupnosti financirali ta projekt, vršijo pritisk na investitorja, v tem primeru še vedno državo, da je ta projekt finančno racionalen.«

Za gradnjo dvotirne proge se zavzemajo tudi v Civilni iniciativi Črni Kal. »Če bo proga samo enotirna, obstoječa pa ostane, in če predvidevamo, da bo šlo po progi 220 vlakov na dan, jih bo šlo toliko tudi v drugo smer. To je šestkratno povečanje sedanjega prometa, kar pomeni tudi šestkrat večje možnosti za požare.« Janko Sever iz iniciative je tudi pojasnil, da ima obstoječa proga velik naklon in so vlaki v samo zadnjem desetletju povzročili več kot 400 požarov. »Ljudje, ki živijo tam, imajo velike težave, zaradi požarov ob progi niti ne sadijo več, hrup je precejšen. Ta proga je bila takrat grajena kot tehnični tir za 1200 ton na dan. Danes pa ena kompozicija pelje 1800 ton. Prebivalci trpijo, že 50 let niso dobili nobene odškodnine.« Zdi se mu, kot da so tamkajšnji prebivalci pozabljeni.

Državni sekretar Leben je pojasnil, da z njimi že imeli zelo konstruktiven sestanek. »Podali so nekaj predlogov, s katerimi bomo dopolnili naš zakon v času procedure v državnem zboru.« Dogovorili so se tudi o ukrepih, da bodo prebivalcem olajšali življenje ob progi. Sicer pa so načrti o gradnji drugega tira taki, da bi bil zgrajen v šestih do sedmih letih.

Vloga drugih držav

»Ne pogovarjamo se samo z Madžari, ampak tudi s Češko in Slovaško,« je poudaril državni sekretar Leben. Kot je pojasnil, »lastništvo v Luki Koper ni na mizi niti ne prednostno dispečiranje vlakovnih kompozicij«. O morebitnem sodelovanju Madžarov pri gradnji pa je dejal, da se bodo morali ravno tako kot vsi ostali javiti na razpise. Naslednji sestanek z Madžari bo junija, medtem ko so se pogovori s Čehi in Slovaki v zadnjem tednu premaknili na podoben nivo. »Ne bo se zgodil nikakršen dogovor, ne da bi bili o tem seznanjeni v državnem zboru.« Pismo podpore projektu pa sta dali tudi Poljska in Španija, je še dodal Leben.