Zamejstvo, avstrijska Koroška
Za slovenščino tudi koroški pisatelji
Slovenci po svetu Matjaž Merljak
Glede omembe slovenščine v novi ustavi avstrijske dežele Koroška so se oglasili tudi koroški pisatelji, pisatelj Boris Pahor in predsednica Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani.
Kot poroča spletno uredništvo slovenskih sporedov ORF v Celovcu, je Zveza koroških pisateljev sprejela resolucijo, v kateri poudarja, da je „sramotno v katerikoli obliki zanikati ali drugače ovrednotiti jezik kulture, ki je stoletja sestaven del dežele Koroške“. Slovenščina je deželni jezik, poudarjajo koroški pisatelji. Kakor poroča dnevnik Kleine Zeitung, poziva Zveza koroških pisateljev v resoluciji deželni zbor, da naj omenja slovenščino kot deželni jezik enakovredno z nemščino.
Svoje presenečenje in ogorčenje nad tem, da se v koroško ustavo uvaja nemščina kot deželni jezik, je v izjavi za tiskane medije izrazil tudi tržaški pisatelj Boris Pahor, ki upa, da bo Dunaj odločil v prid koroškim Slovencem. Če bi obveljal načrt ljudske stranke, se bo Pahor odpovedal častnemu odličju, katerega je leta 2010 prejel od avstrijske države.
V vprašanju omembe slovenske narodne skupnosti v novi koroški deželni ustavi je pisno izrazila zaskrbljenost tudi predsednica Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani. V pismu koroškemu deželnemu glavarju Petru Kaiserju se sklicuje na opozorilo, ki ga je prejela od slovenskih organizacij v Italiji. „Čutim dolžnost, da se oglasim v njihovem imenu“, je zapisala Serracchianijeva, ki poudarja, da si dovoli pisati, ker so odnosi med Furlanijo-Julijsko krajino in Koroško odlični. Čezmejno sodelovanje med deželama se namreč odraža na številnih področjih, kar je imeniten dokaz evropskega duha, dodaja predsednica FJK in pri tem opozarja, da je priznavanje in spoštovanje jezikovnih manjšin eden od temeljev Evropske unije. Ta pa je velika ravno zaradi „enotnosti v različnosti“, meni Serracchianijeva.
