To bo moja pesem pela

Slovenci po svetu | 13.03.2017, 06:47 Matjaž Merljak

Letošnja pevska revija Koroška poje, ki je včeraj potekala v Domu glasbe v Celovcu, je bila v znamenju pesnice Milke Hartman. Pevke in pevci so na odru zapeli več kot deset njenih pesmi, ob koncu smo slišali tudi novo skladbo. Koncerta so se udeležili tudi vidni gostje: predsednik države Borut Pahor, nadškofa Stanislav Zore in Alojzij Cvikl ter škof Alois Schwarz. Pahor se je po koncertu srečal s predstavniki manjšine in deželnim glavarjem Kaiserjem.

Letos mineva 115 let od rojstva in 20 let od smrti pesnice libuškega puǝla. Milka Hartman je v svoje zvočne poezije in melodijo vlivala mnogo medčloveške topline, v upanju, da bi vse to vplivalo na kulturno rast koroških Slovencev. Njena besedila je uglasbilo ali njene melodije priredilo 41 različnih skladateljev, Krščanska kulturna zveza KKZ je izdala njen celoten opus, 418 uglasbenih pesmi. O Podjuna, Bandrovka, Izbrana, Noč v belini, Sedmi člen, Domotožje, V kresni noči, Davi, Na vrtu moje miljenke ... je bilo slišati tokrat.

Na Koroška poje 2017 so nastopili: pranečakinji Eva in Vera Hartmann, MoPZ Valentin Polanšek, Hartmann'ce (prav tako pranečakinje), MoPZ Kralj Matjaž iz Libuč (rojstnega kraja Milke Hartman), Kvartete MundArt iz Zilje, Komorni zbor Ave iz Ljubljane ter dekliška vokalna zasedba Bodeča Neža iz zamejstva v Italiji.

Besedila Milke Hartman so na koncertu recitirali igralci SPD Zarja, ki jo vodi župnik v Železni Kapli Polde Zunder, ki je s KKZ tudi vsebinsko zasnoval koncert in hkrati izbral besedila za novo skladbo To bo moja pesem pela, ki jo je uglasbil Roman Verdel. Krstno izvedbo so pripravili MePZ PD Sele, MePZ Bilka iz Bilčovsa, člani Slovenske filharmonije in solista Mario Podrečnik in Irina Lopinsky.

Predsednik KKZ Janko Krištof je uvodoma dejal, da je vse leto na Koroškem veliko pevskih srečanj, Koroška poje pa je vsako leto praznovanje velike skupnosti, »da tako še bolj začutimo kdo smo in kaj je bistven steber naše identitete«. Kot je še dejal, letos mineva tudi 110 let od ustanovitve Slovenske krščansko-socilane zveze za Koroško. Pri njej je in kasneje tudi v odboru Krščanske kulture zveze se je močno pojavljala Milka Hartman. Tako so se včeraj spomnili tudi Lamberta Ehrlicha, ki je s ustanovitvijo Krščasnko-socialne zveze postavil temelje organizirani kulturni dejavnosti med koroškimi Slovenci in je vse prezgodaj umrl nasilne smrti.

Predsednik države Borut Pahor se je v pozdravu navezal, da je bil v soboto v Špetru v Beneški Sloveniji, kjer smo znova dobili prostore dvojezične šole. Izrazil je ponos, »da Slovenci, kjer koli smo kot skupnost, ohranjamo svoj jezik, se trudimo ostati skupaj, ne glede na razlike, ki so običajno med ljudmi, skupaj kot narodna skupnost, kot pripadniki naroda, ki je sicer majhen, a enako veliko ponosen, kot največji in ohraniti ta značaj za prihodnje rodove.«

Pahor se je po koncertu zadržal v pogovoru s predstavniki slovenske manjšine, nato pa se je srečal še s koroškim deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem. Tema pogovora je bila med drugim tudi osnutek nove koroške deželne ustave.

Predstavniki manjšine so predsedniku povedali, da ni dvoma o dobrih namenih, željah deželnega glavarja glede umestitve slovenske narodne skupnosti v deželno ustavo, toda tako zapisana 5. in 7. člen, zlasti 5. člen, ki omenja zgolj nemški jezik, zanje ta hip nista sprejemljiva. Vsi pa so izrazili močno upanje v dialog in iskanje takega kompromisa, ki bo sprejemljiv.

To je slovenski predsednik ponovil tudi v pogovoru s Kaiserjem. Slednji je poudaril, da je pomembno, da nova ustava ne dopušča manevrskega prostora za napačno interpretacijo. Pahor je izrazil prepričanje, da je mogoče najti rešitev na poti dialoga. Čisto jasno pa je pojasnil tudi mednarodno-pravne zaveze Republike Slovenije (RS) v odnosu do narodnih skupnosti izven meja RS in zavzemanje za njihove pravice.