Manjšine so most med narodi in kulturami

Slovenci po svetu | 03.03.2017, 11:37 Matjaž Merljak

Letošnja Prešernova proslava Društva slovenskih izobražencev je bila povezana z literarnim natečajem Mladike in s podeljevanjem nagrad Mladi oder.

Metka Šinigoj je za tednik Novi glas zapisala, da je bil slovesni govor v ponedeljek, 13. februarja, v Peterlinovi dvorani v Trstu zaupan prof. Nevi Zaghet. Zbrane je nagovorila z mislijo, kako je praznik kulture tako trdno zasidran v samem temelju narodne biti in kako je v času prevladala Prešernova misel, ki je danes morda bolj aktualna kot kdaj prej. Kljub temu ima občutek, da se “v času slovenske politične samostojnosti ruši ravno temelj jezika in kulture”. Medtem ko si v matici angleški jezik v visokem šolstvu čedalje bolj utira pot na račun slovenskega jezika, ima prof. Zaghet občutek, da izhajamo manjšinci iz različnega okolja, ki se še vedno zavzema za jezik in kulturo, kar se kaže v razvejenem dramskem nastopanju, pevskem delovanju, sodelovanju na raznih prireditvah in pri kulturnih dejavnostih. V nadaljevanju je svoje razmišljanje usmerila v večno vprašanje glede vloge jezika in kulture na narodnostno mešanem območju. Vprašanje jezika se namreč postavlja različno v manjšini kot v matici. Kot šolnica je podala praktičen primer glede na narodnostno mešane razrede in neslovenske starše, ki se zaradi otrok učijo slovenščine. Končala je z mislijo, da so “manjšine most med narodi in kulturami: ne pustimo, da bi drugje odločali o tem, kakšen naj bo ta most”.

Glavna točka na sporedu je bila podelitev nagrad 45. literarnega natečaja Mladike.

Komisija literarnega natečaja, ki se je sestala v torek, 31. januarja 2017, na sedežu Slovenske prosvete na Ulici Donizetti 3, je obravnavala 69 prispevkov v prozi in 39 ciklusov pesmi, ki so v roku prispeli na natečaj. Komisija je po temeljiti razpravi in oceni dospelih prispevkov podelila sledeče nagrade:

PROZA

Prvo nagrado prejme novela z naslovom Jaz. Ona. Ti?. Gre za vzporedni begunski zgodbi, ki prikazujeta tragiko pribežništva. V lepem pripovednem slogu pisateljica razvija v bralcu sočutje. Avtorica je Manka Kremenšek Križman iz Ljubljane.

Drugo nagrado prejme novela Spletni cvik cvak, ki je prispela pod psevdonimom Cvikanje.Avtorica prikaže ljubezenski odnos, ki se razvija v virtualnem svetu. Njeno pisanje je posredovano s humorjem in igrivostjo. Avtorica je Marija Mercina iz Nove Gorice.

Tretjo nagrado prejme novela Hanibal za vrati, ki je prispela pod psevdonimom Spominjanje. To je novela o staranju oblastnega očeta in o pomoči, ki mu jo nudijo odrasli otroci. Dogajanje je živahno in prikazano brez patosa. Avtorica je Renata Šribar iz Ljubljane.

Komisija priporoča za objavo še novele: Leva Detele, Eda Rodoška, Vala Trismegista, Olge Paušič, Barbare Fužir, Darinke Kozinc, Maje Smotlak, Metke Kacin Beltrame in Belinde Trobec.

POEZIJA

Prvo nagrado prejme cikel pesmi, ki je prispel pod psevdonimom Solsticij. Pesnica niza podobe iz preteklosti in jih podoživlja. Uporablja realistično govorico prepleteno s simboli. Avtorica je Marica Škorjanec iz Ljubljane.

Drugo nagrado prejme cikel pesmi, ki je prispel pod psevdonimom Preproste pesmi. Pesmi označujejo zgoščeni pomeni in preprosto, vendar izbrano izrazje. Avtor je Danilo Muršec iz Lenarta v Slovenskih goricah.

Tretjo nagrado prejme ciklus pesmi s psevdonimom Patty. Avtorica v ciklusu, posvečenem hčerki, izraža moč družinskih spominov in poudarja pomen čustvene povezanosti. Avtorica je Bojana Danev iz Trsta.

Komisija priporoča za objavo še pesmi: Franja Frančiča, Metke Kacin Beltrame, Verene Gotthardt in Alenke Petaros.

Slovenci po svetu