Pregled domačih dogodkov od 24. februarja do 3. marca 2017

Slovenija | 04.03.2017, 08:00 Andrej Šinko

Dogajanje v preteklih dneh je zaznamovalo reševanje koprskega Cimosa, obisk predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, pogajanja med vlado in zdravniki ter sprejemanje družinskega zakonika. Začel se je postni čas, z njim pa tudi akcija Slovenske Karitas 40 dni brez alkohola in mednarodna pobuda 40 dni za življenje. V Ljubljani pa so se sestali tudi generalni tajniki Komisij Pravičnost in mir Evropa.

POLITIKA IN GOSPODARSTVO

Slovenska politika se je v preteklih dneh ukvarjala predvsem z reševanjem koprskega Cimosa. Najprej je dokončno v vodo padla prodaja italijanskemu skladu Palladio Finanziaria. Nato pa je gospodarski minister Zdravko Počivalšek predstavil načrt B. Ta predvideva, da država preko slabe banke, kot investitorja, dodatno vstopi v Cimos. Minister je dejal, da naj bi bila država z lastništvom v koprski družbi prisotna od treh do pet let, ni pa pojasnil, koliko denarja naj bi še vložila. Spomnimo, da je v preteklosti država, že dvakrat reševala Cimos s skupno več kot 130 milijoni evrov. V opoziciji so zato do ministrovega načrta zadržani, saj kot poudarja poslanec NSi Jernej Vrtovec pomeni, »da bodo davkoplačevalci s svojim denarjem dodatno vstopili v Cimos«. Na drugi strani pa po njegovih besedah to predstavlja priložnost za lobije, ki lahko nadaljujejo z izčrpavanjem koprskega podjetja.

Na obisku v Sloveniji se je mudil predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki je s slovenskim državnim vrhom govoril o prihodnosti Evropske unije in o nekaterih pomembnejših vprašanjih za Slovenijo. V ospredju pogovorov je bilo pet Junckerjevih scenarijev za razvoj Evropske unije do leta 2025, ki predvidevajo vse od nadaljevanja zdajšnjega stanja do popolnoma federalistične Evropske unije. Predsednik države Borut Pahor je po srečanju dejal, da je nekoliko razočaran nad predlogi za reformo unije, saj je pričakoval več. To je po njegovih besedah prvi korak, ki zdaj odpira možnost vsem, ki želijo razmišljati o prihodnosti Evropske unije, da to storijo. Pahor razume, da sledi naslednji korak, ko se bodo Evropejci odločali o tem, kako naprej.

Naši voditelji pa so z Junckerjem govorili tudi o nekaterih pomembnejših vprašanjih za Slovenijo. Med drugim o teranu, nadzoru na meji z Avstrijo in arbitražnem sporazumu s Hrvaško. Glede slednjega je Juncker dejal, da zagovarja spoštovanje odločitve arbitražnega sodišča. V zvezi s teranom pa je poudaril, da ima Bruselj namen braniti pravice Slovenije, še posebej ob »pojavu novih dejstev«.

Pri tem je imel v mislih zadnje srečanje evropskega komisarja za kmetijstvo Phila Hogana in slovenskih proizvajalcev terana v Bruslju. Ti so mu pred dnevi predstavili informacijo o ponarejeni hrvaški dokumentaciji, ki naj bi bila za komisijo nova, hkrati pa naj bi vplivala na izdajo delegiranega akta za odobritev izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran kot sorte grozdja. Hogan je sicer po srečanju dejal, da delegiran akt ne ogroža slovenske zaščite. Po besedah slovenskega predstavnika pridelovalcev Marjana Colje naj bi dejal tudi, da bi omenjena informacija utegnila biti ključna pri pritožbi Slovenije na evropski urad za boj proti goljufijam.

Pretekli dnevi so bili delovni tudi za pogajalski skupini vlade in predstavnikov Fidesa, ki so se trudili doseči dogovor o položaju in plačah zdravnikov. Predstavniki slednjih so zahtevali do 30 odstotkov višjo plačo za tiste, ki bi največ presegali standarde in normative ter sorazmerno za druge. Pri tem pa bi moral delodajalec narediti vse, za razbremenitev preobremenjenih zdravnikov. Ti so sicer med pogajanji grozili z nadaljevanjem stavke in njenim postopnim zaostrovanjem. V končni fazi naj bi stavkali vse dni v tednu ter obravnavali zgolj primere, ki jih morajo po zakonu.

V tem tednu se je začela zakonodajna pot predloga novega družinskega zakonika, ki je že prestal sito parlamentarnega odbora za pravosodje, v začetku prihodnjega tedna pa naj bi ga obravnaval še odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Vladni predlog naj bi, kot opozarjajo nekateri, vseboval določbe, ki so jih državljani na lanskem referendumu zavrnili. Tako je problematična predvsem nova definicija družine, ki postaja življenjska skupnost otroka z obema ali enim staršem ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima do otroka obveznosti in pravice. V tem delu namreč po besedah vodje Gibanja za otroke in družine Aleša Primca predlagani zakonik daje pravico do otrok dvema moškima ali dvema ženskama. Zakonik naj bi v veljavo stopil 1. januarja 2019.

CERKEV

S pepelnično sredo smo katoličani tudi v Sloveniji vstopili v postni čas, ki traja štirideset dni in se bo končal s praznovanjem velike noči. Ta bo letos 16. aprila. V tem obdobju kristjani pri bogoslužju in v zasebnem življenju več premišljujemo o pomenu Kristusovega trpljenja, smrti in vstajenja. Naše notranje prizadevanje pa se na zunaj izraža v poglobljeni molitvi, postu in dobrih delih. Pepelnično sredo je zaznamoval tudi obred pepeljenja, pri katerem duhovnik verniku na glavo simbolično posuje blagoslovljen pepel in pri tem izgovori besede: Pomni, človek, da si prah in da se v prah povrneš ali Spreobrni se in veruj evangeliju. »Spreobrni se in veruj evangeliju nam pošilja tisto notranje sporočilo, da smo vsi potrebni spreobrnjenja in da moramo živeti po Jezusovem nauku. Tisti prvi izrek pa govori o minljivosti časa. Se pravi, da vse kar delamo in živimo, če nima nikakršne druge osnove, kot to, da samo živimo, potem vemo, da se bo to spremenilo v prah in ne bo ničesar ostalo,« je poudaril vizitator lazaristov Pavle Novak.

V Ljubljani so se na tridnevnem srečanju sestali generalni tajniki Komisij Pravičnost in mir Evropa, ki združuje 31 nacionalnih komisij. Med drugim so govorili o migracijah in prisluhnili predavanju jezuita dr. Petra Rožiča, ki je udeležencem spregovoril o korupciji v tranziciji ter ohranitvi demokracije in pravičnosti v postkomunistični Evropi. Dogovorili so se, da bo skupna akcija Evropskih komisij pravičnost in mir za letošnje leto posvečena temi Evropa na razpotju. Z njo bodo opozorili na pomen temeljnih vrednot, na katerih temeljijo evropske integracije, ki so že desetletja zagotovilo evropskega miru. Ob sklepu srečanja je v frančiškanski cerkvi na Tromostovju v Ljubljani sveto mašo daroval nadškof Stanislav Zore, sicer predsednik komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci. V pridigi se je navezal na evangelij, ki govori o zaupanju in zaskrbljenosti.

»Ker smo nehali moliti za naš vsakdanji kruh in postali zaskrbljeni za naš jutri, je Božja previdnost prenehala skrbeti za jutri. Posledice tega so nam znane. Vse bolj smo zaskrbljeni ne za danes, ampak za jutri. Težo jutrišnjega dne nosimo danes in živimo na pomirjevalih,« je dejal nadškof Zore ter spodbudil k zaupanju v Boga in njegovo ljubezen.

Po slovenskih cerkvah se je konec preteklega tedna bral drugi del pastirskega pisma za postni čas, ki nosi naslov Bodite ponosni in ustvarjalni kristjani. V njem nas naši škofje vabijo, da se z veseljem zavedamo svojega krsta in iz njega tudi živimo. Duhovnike in druge pastoralne delavce vabijo, da posodobijo priprave staršev na krst in da staršem pomagajo pri prenosu verske izobrazbe in vrednot na njihove otroke. Pišejo tudi o tem, kakšne pogoje naj spolnjujejo krščanski botri.

DRUŽBA IN KULTURA

V tem tednu so se začele postne pobude in akcije, ki vabijo k človekoljubnosti in solidarnosti z najbolj odrinjenimi in trpečimi. Med njimi je že tradicionalna akcija Slovenske Karitas 40 dni brez alkohola, ki letos poteka pod geslom: »Izberi prav. Bodi z mano«. Njen poudarek je na medosebnih odnosih, ki naj zamenjajo željo po opijanju. Pozivu k odpovedovanju alkohola v obdobju 40 dni pa se je letos prvič aktivno pridružila Zveza klubov alkoholikov Slovenije, kjer so pripravili različne pobude za skupno preživljanje prostega časa.

V Sloveniji se pridružujemo tudi mednarodni pobudi 40 dni za življenje. Ta vključuje molitev, post, osveščanje lokalne javnosti in miroljubno bdenje pred kliniko, kjer opravljajo splave. Namen članov akcije je namreč izprositi milost prenehanja umetnega splava v svojem kraju. Molivcem po vsem svetu se tudi tokrat vsak dan med 9. in 12. uro pred ljubljansko porodnišnico pridružujejo slovenski predstavniki.

»Že zaradi samo enega rešenega življenja, pa sedaj vemo za tri v Ljubljani, je vredno priti pred porodnišnico. To je tisto, kar največ pomeni in zaradi česar vztrajamo,« je povedal vodja pobude pri nas Matjaž Venta.

Pred začetkom posta pa so v različnih krajih po Sloveniji potekala pustna rajanja. Na Ptuju so v sklopu 57. Kurentovanja pripravili mednarodna karnevalsko povorko, v Cerknici so se na karnevalu zvrstili tradicionalni liki, v Cerknem pa so laufarji Pustu prebrali obtožnico. Pustno rajanje za otroke smo pripravili tudi sodelavci Radia Ognjišče. Preteklo soboto smo pripravili že tradicionalno Pustno sobotno iskrico z dobrim namenom. Tokrat smo sredstva zbirali za otroke v Etiopiji in zbrali že več kot 120.000 evrov, še vedno pa je mogoče prispevati. Misijonar Jože Andoljšek se je zahvalil za vse darove in dejal, da bodo s temi sredstvi otrokom že doma lahko zagotovili zajtrk in nato še reden obrok v šoli.

Združenje novinarjev in publicistov je podelilo častna priznanja Boruta Meška. Za življenjsko delo ga je tokrat prejel pisatelj in akademik Boris Pahor, ki je po mnenju združenja pomembno oblikoval slovenski kulturni in družbeni prostor. Za izstopajoče dosežke na področju dokumentarnega filma je bil nagrajen Valentin Areh, za prispevek pri razkrivanju slovenske polpretekle zgodovine pa Martin Brecelj.

Umetnostni zgodovinar Milček Komelj ostaja predsednik Slovenske matice. Njeni člani so mu na zboru zaupali nadaljnje vodenje najstarejšega slovenskega kulturnega in znanstvenega društva. Komelj Slovensko matico vodi že od leta 2008.

ŠPORT

Mariborčanka Ilka Štuhec je prejšnji konec tedna poskrbela za enega večjih športnih uspehov, saj je osvojila svoj prvi mali kristalni globus v alpski kombinaciji. Premoč v tej disciplini je potrdila s tretjim mestom na tekmi v Crans Montani. Po zmagi je v uradni izjavi o dosežku dejala, da je vse skupaj »enostavno noro«. Dodala je, da se je zavedala, da lahko dobro smuča, vendar pa je zdaj, ko so prišli uspehi, za njo vse skupaj »neverjetno«.

Na tekmi v Crans Montani je Ilka Štuhec poskrbela še za zmago na superveleslalomski tekmi za svetovni pokal alpskih smučark. S tem pa je postala prva Slovenka, ki ima dve superveleslalomski zmagi. Po eno imajo Tina Maze, Katja Koren, Alenka Dovžan in Mojca Suhadolc.

Uspehe pa niza tudi alpski smučar Boštjan Kline, ki je konec preteklega tedna vknjižil prvo zmago v smuku. Ta teden je stopil pred navijače in novinarje ter strnil vtise po zmagi. »Bil sem sproščen, samozavesten, zaupal sem si. Ko sem prišel v cilj, se vedel, da sem smučal dobro, da mi je vožnja uspela,« je dejal.

Slovenski smučarji skakalci pa so na mešani ekipni tekmi na nordijskem svetovnem prvenstvu v Lahtiju osvojili četrto mesto. Naša ekipa v sestavi Nika Križnar, Anže Lanišek, Ema Klinec in Peter Prevc je zaostala za Nemčijo, Avstrijo in Japonsko.