Družinski zakonik po več kot letu dni od referenduma znova v DZ
Politika Petra Stopar
Poslanke in poslanci razpravljajo o novem vladnem predlogu družinskega zakonika. Ta je na njihovi mizi približno leto dni in tri mesece po zadnjem referendumu, ko je bil s strani volivcev in volivk zavrnjen. Kljub temu večina takratnih določil ostaja tudi v tem predlogu.
Na prvi pogled zakonik rešuje nekaj odprtih vprašanj, kot na primer z določilom, da bodo o trajnejših ukrepih za varstvo otroka, rejništvu in skrbništvu odločala sodišča. Predvideva tudi možnost posvojitve vnukov, ko ti ostanejo brez staršev. To področje so z ločenima predlogoma želeli urediti tudi v NSi in Gibanju za otroke in družine, a je Državni zbor oba zavrnil.
Čeprav vlada to zanika, v SDS in NSi opozarjajo, da tudi tretji poskus prenavljanja družinske zakonodaje odpira vrata posvojitvam s strani istospolnih parov, oploditvi z biomedicinsko pomočjo in nadomestnemu materinstvu. Spomnimo: Februarja je ločeno od zakonika začel veljati zakon o partnerski zvezi, ki za istospolne pare na vseh pravnih področjih uvaja enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza. V predlogu zakonika pa je iz temeljne opredelitve zakonske zveze umaknjeno določilo, da je pomen zakonske zveze v snovanju družine in je premeščeno v poglavje splošnih določb o zakonski zvezi.
Družina je v predlogu zakonika opredeljena kot življenjska skupnost otroka, ne glede na njegovo starost, z obema ali enim od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima do otroka določene obveznosti in pravice. Poslanka Iva Dimic je bila v stališču NSi kritična do spremembe definicije družine, ki je »popolnoma nepotrebna«. »Sedanje besedilo tako razvrednoti mamo in očeta in da enak pomen drugi odrasli osebi, o kateri ni nikjer, v vseh 300 členih, nikjer zapisano, kdo je lahko ta oseba. Gre torej za že znano in že videno politiko uveljavljanja agende neke manjšine po malih korakih in širjenje teorije spola.« V zvezi s slednjo je SDS po besedah poslanca Marijana Pojbiča predlagala tudi dopolnilo, »ki bi v šolskem sistemu prepovedal kakršnokoli vplivanje na otrokove osebne okoliščine brez soglasja staršev,« a je bil amandma, tako kot večina drugih opozicijskih, zavrnjen.
Sicer pa je bila razprava tudi v znamenju kritike na dopolnila SDS, NSi in delovanje Gibanja za otroke in družine. V ZL so tako po besedah poslanca Mihe Kordiša ocenili, da vlada popušča pritiskom »klerikalne desnice«, ker je zakonik še vedno »diskriminatoren do LGBT oseb«. »Cerkvena morala je dovolj globoka, da zahteva vedno več in več, dokler ne bo ’fajmošter’ v vsaki spalnici, takrat bodo pa mogoče srečni,« je nadaljeval v svojem slogu nestrpnih izjav o Cerkvi in zagovornikih tradicionalne družine.
V SMC so SDS, NSi in omenjenemu gibanju očitali pritlehnost in vnašanje ideologije v zakonik. »Moram povedati, da me vseeno preseneča dejstvo, da je poslanska skupina SDS povzela amandmaje, ki jih je na samem odboru predstavljala gospa Zevnik (op. a. Metka Zevnik iz Gibanja za otroke in družine) kot predstavnica določene politične interesne organizacije, ki v resnici zelo močno ideološko posega v razumevanje družinske politike, tudi skozi recimo prepoved splava. Gre za neko ekstremistično filozofijo poseganja v ustavne norme, ki jim sam osebno nasprotujem in jim bom tudi v prihodnje nasprotoval,« je izjavil Saša Tabakovič (SMC).
Očitke ministrice Anje Kopač Mrak in koalicije, da SDS spet grozi z referendumom, da ni pripravljena na kompromise in da prevzema dopolnila drugih, je poslanka Jelka Godec označila za zavajanje. »Danes govorite, da SDS povzema Primčeve (op. a. Aleš Primc) amandmaje, ker jih ne! Ker ti členi so zaprti in jih ne povzemamo. Na odboru se je zadeva zavrnila in je končana,« je dejala poslanka in nadaljevala, da je ministrica arogantna, ko govori, da SDS ni dala pripomb k zakoniku. »Vi prodajate stvari, vi jih morate prodati, vi morate iti do ljudi in do poslancev, da bodo zadeve sprejeli oziroma šli do nekih kompromisov.«
Predlog zakonika uživa zadostno podporo za sprejem, tudi brez glasov opozicije. Podrobneje bomo o tem na Radiu Ognjišče govorili v oddaji »Pogovor o« v sredo, 29. marca.
