Obletnica izvolitve papeža, ki reformira Cerkev

13. 03. 2017, 10:42 Marjana Debevec

Obhajamo 4. obletnico izvolitve papeža Frančiška, ki je, po besedah p. Branka Cestnika za časnik Večer, že takoj, ko se je pojavil v loži vatikanske bazilike naznanil svoj program: »Na balkon pride brez duhovniške štole, znamenja zakramentalne moči. Križec okrog vratu je iz navadne kovine, ni zlat. Množico pozdravi s civilnim "dober večer" in ne s cerkvenim "Hvaljen Jezus". Ne nagovarja sveta, v smislu "svet, dobil si novega papeža", pač pa nagovarja Rimljane, v smislu "Rimljani, dobili ste novega škofa"«.

Prva točka reformnega programa, kot je bil najavljen tisti večer z balkona, je papeški sestop iz papeške slave, ki se je začel že z Janezom XXIII. Druga točka je stava na uboštvo. Prav uboštvo in skromnost sta namreč po prepričanju p. Branka Cestnika zanesljiva pot za prečiščenje duha, skupnosti, verske institucije.

Zanimivo pa je tudi, da je papež sam sebe imenoval rimski škof in nekateri so se spraševali, ali smo sploh dobili papeža. »Ko papež Frančišek poudari, da je rimski škof, se premakne dvoje. Najprej se v vseh katoliških škofih sveta zbudi zavest, da so tudi oni nasledniki apostolov za svoje škofije«, je zapisal Cestnik za časnik Večer in dodal, da to v papeževanju Frančiška pomeni predvsem decentralizacijo. »Drugo, kar se premakne, ko Frančišek poudari, da je rimski škof, se premakne v Carigradu, Moskvi in Londonu. Ekumenizem.« Spomnimo samo na njegovo srečanje z moskovskim patriarhom Kirilom in na zgodovinsko srečanje v Lundu ob 500 letnici reformacije.

In kakšne so njegove reforme? Papeštvo je po štirih letih vsekakor drugačno, je zatrdil Cestnik in dodal, da ga ljudje in mediji odobravajo, določene katoliške sredine pa so zaskrbljene. »Skrbi jih, da bo najprej relativiziran lik papeža, nato še njegov nauk. V dramatični uri migracij in drugih družbenih sprememb bi nekateri hoteli bolj obrambnega duhovnega voditelja, skoraj križarja, v Frančišku pa vidijo nekoga, ki gradi mostove tudi do tistih, ki hočejo naši civilizaciji škoditi. Kritiki so glasni, niso pa večinski«, je prepričan Cestnik in doda: »Če potegnemo črto, sedanji papež navdihuje in vzbuja upanje onkraj cerkvenih mej. … Ima karizmo, da tudi svetovnonazorsko precej drugačni začutijo, da s takim papežem ob sebi zmoremo verni in neverni skupaj veslati na isti barki življenja. Znotraj cerkvenih mej pa omenimo podatek, da se v samem mestu Rim ljudje več spovedujejo in udeležujejo nedeljskih maš, odkar je njih škof in papež Bergoglio«, še zapiše Cestnik.

Papežev najtesnejši sodelavec vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin pa v odnosu s papežem doživlja predvsem mir, ki ga papež izžareva tudi v težkih in zaskrbljujočih situacijah. »Ima to sposobnost z mirom pogledati na stvari, zavedati se, da je vse v Božjih rokah in tako gre naprej z močjo in pogumom.« To mu ob 4. obletnici vodenja Katoliške Cerkve želimo tudi za naprej.