Papež sklenil duhovne vaje
| 10.03.2017, 16:14 Petra Stopar
Papež Frančišek in člani rimske kurije so sklenili postne duhovne vaje, ki so ves teden potekale v kraju Ariccia blizu Rima. Danes so prisluhnili še sklepni meditaciji p. Giulia Michelinija, ki je vodil premišljevanje o Jezusovem trpljenju, smrti in vstajenji po Matejevem evangeliju.
Sveti oče se je p. Micheliniju iz reda manjših bratov zahvalil za pripravljene meditacije: »Rad bi se ti zahvalil za dobro, ki si nam ga želel narediti in za dobro, ki si nam ga naredil. Predvsem, da si se pokazal takšen, kakršen si, naraven … brez narejenosti … Hvala, da si 'normalen'.« Pripraviti se pomeni biti odgovoren in stvari vzeti resno, kar so dokazale tudi meditacije prejšnjih dni, je dejal papež. Res je, da obstaja gora stvari, ki bi jih bilo treba meditirati, a sveti Ignacij pravi, da ko med duhovnimi vajami najdeš eno stvar, ki ti da tolažbo ali potrtost, se moraš pri njej zaustaviti in ne iti naprej. »Ostalo ni odpadek, ostaja, služilo bo za drugič. Morda najpomembnejše, najmočnejše stvari nekomu ničesar ne povejo in morda ena majhna beseda pove več.« Včasih nam pomagajo najenostavnejše besede, včasih pa tiste najzahtevnejše. Gospod vsakemu dá pravo besedo, je dejal papež Frančišek.
Medtem ko so papež Frančišek in ostali udeleženci duhovnih vaj včeraj popoldne premišljevali na temo Jezusov pokop in Jezusova sobota (Mt 27,56-66), je p. Michelini danes dopoldne govoril o Jezusovem vstajenju. Prazen grob in vstajenje (Mt 28,1-20) je bil naslov devete meditacije, kjer je v ospredje prišla krščanska skrivnost. Bolečini in trpljenju ne sledi konec, ampak nov začetek, kar je vstajenje. A kako naj to oznanimo današnjemu človeku? Človeku, ki se še vedno zdi kakor protagonist Kafkovih Metamorfoz, Gregor Samsa, ki se nekega dne prebudi spremenjen v žuželko, sam, zaprt vase, tesnoben in brez čustvenih vezi z družino?
Začeti je treba pri Jezusu človeku in njegovem sporočilu. »Vstajenje kaže na resnično novost Kristusa, glede na zgodovinskega Jezusa. Njegovo telo je po-velikonočno telo,« je razlagal p. Michelini. »To je novost, ki se je napovedovala z zgodovinskimi znamenji pred-velikonočnega Jezusa. Kam hočem priti s tem svojim odgovorom? Ko slišimo reči, da je vstal, lahko začnemo pri človeku Jezusu, tistemu iz Galileje, katerega sporočilo je sporočilo o človekovi osvoboditvi.«
Sporočilo o osvoboditvi lahko do današnjega človeka pride po dveh poteh: po kulturnem prizadevanju na področju poglabljanja Svetega pisma in njegove nove razlage ter po poti dejavne ljubezni. »Prizadevati si, da bi bolje razumeli, kaj nam hočejo povedati 27 knjig Nove zaveze in ostale knjige Stare zaveze in da bi jih ponovno razložili preko življenja Cerkve, liturgije, homilije, a tudi preko kulturnega dela. A druga pot – če bi lahko odprli sobo, v kateri je zaprt Gregor Samsa – je pot dejavne ljubezni. Če bi Gregorju Samsi, namesto da je ostal zaprt v tisti zaprti sobi, ki je grob, nekdo prišel na pomoč, bi ponovno našel svojo človeškost. Namesto žuželke bi morda lahko prepoznal kakšno potezo svojega človeškega telesa,« je zatrdil p. Michelini.
V Matejevem evangeliju Jezusovo vstajenje naznani angel. Kot je poudaril p. Michelini, prazen grob ni dovolj. O vstajenju je treba govoriti, sporočilo o Kristusu Vstalem je treba oznaniti. Matejeve besede jasno izpostavijo še eno razsežnost vstajenja – odpuščanje. Vstali Jezus se želi srečati z enajstimi učenci in jih imenuje »bratje«. Odpustil jim je, da so ga zapustili. Sreča jih v Galileji. Nekateri se mu do tal priklonijo, nekateri pa dvomijo. Pa vendar jim pristopi. Matejeva pripoved se sklene z besedami: »Jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« To je način, s katerim deluje Bog; njegova Beseda je zmožna razsvetliti naše omejitve in jih spremeniti v priložnosti.
P. Michelini je ob koncu še dejal: »Oče Jezusa Kristusa se nam je približal po svoji Besedi in svojem Sinu, ki je v Matejevem evangeliju imenovan Emanuel, Bog-z-nami. In Matejev evangelij se konča takole: Jaz sem z vami, Emanuel, vse do konca časov. Gre za največjo zalogo, kar jo imamo, kljub našim dvomom in naši slabi strani in našim grehom.«
