papež
Nemški časopis Die Zeit objavil intervju s papežem Frančiškom
Svet Marjana Debevec
Nemški časnik Die Zeit je danes objavil daljši intervju s papežem Frančiškom. V njem je med drugim sveti oče zatrdil, da odprava obveznega celibata ne bi rešila problema pomanjkanja poklicev. Dopustil pa je možnost posvečenja moških, preizkušenih v veri, ki bi lahko prevzeli nekatere naloge v oddaljenih skupnostih. Opozoril pa je tudi pred populizmom, ki se širi po Evropi. Avtor se je s papežem pogovarjal v letošnjem februarju, gre pa za prvi intervju, ki ga je imel Frančišek v štirih letih svojega pontifikata za kak nemški časnik.
»Razmisliti moramo o tem, ali bi bilo posvečenje mož, preizkušenih v veri, ena od možnosti in določiti, katere naloge bi lahko prevzeli, na primer v oddaljenih skupnostih«, je za časnik Die Zeit dejal papež Frančišek. Ob tem je priznal, da je zmanjšanje števila duhovniških poklicev resen problem, vendar pa ga ne moremo rešiti s tem, da bi odpravili obvezni celibat, pa tudi ne s tem, da bi v bogoslovja sprejemali ljudi, ki nimajo pristnega poklica. Po njegovih besedah manjka predvsem molitev in delo z mladimi, ki iščejo svoj poklic.
Kar se tiče napadov nanj je zatrdil, da kardinal Burke ni njegov nasprotnik in da mu je zelo hvaležen, da bo rešil primer spolne zlorabe v Guamu, saj je odličen pravnik. O plakatih, ki so se proti njemu pojavili na rimskih zidovih pa je dejal, da so bili napisani v čudovitem rimskem narečju, in da jih gotovo niso napisali preprosti ljudje, ampak nekdo, ki je zelo inteligenten. Povedal je tudi, da odkar je bil izvoljen za papeža, ni nikoli izgubil miru ter dodal, da povsem razume, da njegov način ravnanja ni vsem všeč. »To je povsem legitimno, človeško in bogati«, je zatrdil in dodal, da nasprotuje vsakršni idealizaciji ljudi. To je namreč oblika nasilja. Sam zase trdi, da je grešnik in zmotljiv. Idealizacija človeka pa mu ne dovoli, da bi bil takšen.
V intervjuju je sveti oče spregovoril tudi o temnih trenutkih in občutkih praznine, ki jih sam dobro pozna. Vera je namreč dar, vendar pa se ne razvija in ostaja infantilna, če ne gre preko kriz.
Na vprašanje, ali je človek po naravi dober ali slab, je papež odgovoril, da je človek podoba Boga, torej dober, toda bil je skušan in bil je ranjen: je torej »ranjena dobrota«, kar pomeni, da je slaboten. To še ni hudobija. Ta pa nastopi, zaradi zavisti, ljubosumnosti, želje po oblasti. Pri tem je sveti oče znova obsodil vojne in proizvodnjo orožja.
Sveti oče je v intervjuju spregovoril tudi o populizmu, ki se širi po Evropi. Povedal je, da ga ta pojav skrbi. Vedno namreč temelji na nekem odreševanju in ohranjanju identitete naroda. Medtem ko pa so si očetje Evrope predstavljali združeno Evropo, osvobojeno populizmov. Kam pripeljejo slednji smo lahko videli v preteklem stoletju na primeru Hitlerja.
Ob sklepu je povedal še o svojih načrtih za letošnja potovanja. Šel bo v Indijo, Bangladeš, Kolumbijo in Fatimo na Portugalskem. Preučujejo tudi možnost potovanja v Egipt in v Južni Sudan, kar pa verjetno ne bo mogoče.
