Škof Šuštar na Brezjah daroval mašo za bolnike

Cerkev na Slovenskem | 11.02.2017, 11:43 Petra Stopar

Obhajamo god lurške Matere Božje in 25. svetovni dan bolnikov. Osrednja slovesnost v Sloveniji je bila v narodnem svetišču Marije Pomagaj na Brezjah, kjer je somaševanje vodil ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar. V nagovoru po evangeliju je med drugim spomnil na veliko milost in pomen zakramenta bolniškega maziljenja, na katerega pa žal pogosto pozabljamo.

Škof Šuštar se je v nagovoru po evangeliju najprej oprl na poslanico papeža Frančiška za 25. svetovni dan bolnikov z naslovom „Čudenje nad Božjimi deli: Velike reči mi je storil Vsemogočni“. Papež nas po njegovih besedah vabi k čudenju nad velikimi Božjimi deli, kar je med drugim tudi današnji dan. God lurške Matere Božje pa je zato najprimernejši dan, saj se ob njem „spomnimo, kako je Božja Mati Marija tako neposredno vstopila v stik z Bernardko in tolikimi ljudmi, ki so jo slavili, molili in prosili za pomoč“.

Omenil je pomen vere in upanja, ki naj ju resnično cenimo in nimamo za samoumevna. Povabil je vse, da v srcu poiščejo velike dogodke, za katere se lahko iskreno zahvalijo, da so ob njih začutili Božjo bližino in Božjo skrb, četudi so bili trpeči. „Bog dela namreč po ljudeh in ljudje delamo za Boga,“ je dejal škof Šuštar in izrazil hvaležnost za pričevanje vseh bolnih in trpečih za vero v Jezusa. Zahvalil se je tudi vsem domačim, sorodnikom in sosedom, zdravnikom, medicinskim sestram in tehnikom, vsemu osebju, ki lajšajo stiske bolnih. Ob tem ni pozabil na zahvalo redovnicam in redovnikam, Karitas in vsem drugim. „Tako vsi zbiramo zaklad v nebesih,“ je menil.

Več kot polovica vernih ljudi odide v večnost brez zakramentov

Nato je spomnil še na dve veliki dobri deli. Prvo je posredovanje vere in upanja v obliki osebnega pričevanja. Druga stvar pa je sprejetje največjih duhovnih darov v bolezni in starosti, kar so zakramenti, posebno zakrament bolniškega maziljenja. „Mnogi kristjani premalo mislijo nanj in prosijo za ta zakrament. Zelo težko mi je, ko vidim v mrliških knjigah po župnijah, da več kot polovica ljudi odide v večnost brez zakramentov. Kako je mogoče, da verni ljudje ne sprejmemo najboljše pomoči, ki prihaja od Boga, za njihovo počutje in tudi za vso večnost? Ali to pomeni njihovo nevero v Boga, ali to pomeni nevero otrok, ki ne spoštujejo vere svojih staršev in ne poskrbijo za svete zakramente?“ Ob tem je opozoril, da bolniško maziljenje ni namenjeno samo hudo bolnim in umirajočim, ampak je zakrament, ki nas utrjuje v veri in zdravju.