Blaž Lesnik
Slovenščina kot tržna niša v globaliziranem svetu
| 21.02.2017, 16:00 Blaž Lesnik
V začetku je bila Beseda in v začetku je bil samo en jezik, kakor en Bog in Oče vseh. Tako Sveto pismo in delček Slomškove pridige za začetek. Danes je 52. dan v letu 2017. Letu, ki smo ga v slovenski prestolnici začeli z napisom na velikem ekranu po odštevanju: "Happy new year!" "Cool", kajne? Saj je Ljubljana od tujcev vendar pokala po šivih. "Valjda" jim je treba razložiti v univerzalnem jeziku, saj bi tujejezične reveže »srečno novo leto« čisto zmedel in bi si v najboljšem primeru polomili jezike.
Lahko bi nadaljeval v slogu moraliziranja in jadikovanja nad omalovaževanjem slovenskega jezika, pa ne bom, ker to ne pripelje nikamor. Vem, da se veliko Slovencev zaveda pomena, lepote in dragocenosti slovenščine. Imamo knjižnice, gledališča, šole, številne prireditve kjer se ta osnovna komunikacijska vez, ki nas Slovence drži skupaj kot narod, ohranja in posreduje na najlepši način. Vemo, da so o tem sanjali rodovi naših dedov v časih, ko je bila knjiga v slovenskem jeziku vredna več kot danes najboljša tablica ali najnovejši pametni telefon. Prav je tudi, da povzdignemo svoj glas, ko želi severna soseda črtati iz ustave slovenščino, ki se uporablja na deželni ravni. Vprašanje pa je, ali bo to močan glas sodobnega Martina Čedermaca ali pa le šibko skomiganje z rameni, češ svet se je spremenil, globalizacija pljuska v vse pore in tu se ne da kaj dosti storiti. Pa je res tako? Ali so pesmi za izbor na Evrovizijo res prepričljivejše, če so pisane v angleškem jeziku. Ali so res lepši in razumljivejši napisi »fast food«, »wellness« ali »take away coffee« in »last minute destinacija«, ki so jih polna naša mesta in vasi?
Samo kratek miselni skok v domišljijo ali vizijo: si predstavljate, da bi z zakonom dosegli preimenovanje vseh angleških reklamnih napisov in imen podjetij v slovenski jezik in bi celotno Slovenijo tržili kot deželo najlepšega jezika, kjer tujci napisov v angleščini ne bodo našli. Bi pa vsak turist ob prihodu v našo državo dobil slovarček osnovnih slovenskih besed, s pomočjo katerega bi brez težav dešifriral, kje lahko na ulici najde hitro hrano ali … da se je začelo novo leto. Sam iz vsake nove države, ki jo obiščem, prinesem slovar, potrudim se naučiti nekaj besed v jeziku dotične države in se zabavam, ko poslušam domačine pri pogovoru. Jezik kot tržna niša v dobi globalizacije? Zakaj ne, le pogum in drznost je treba imeti. Ko vsi pihajo v angleški rog, si izberi svojega, slovenskega. To, da ima država v svojem imenu besedico ljubezen (spet ta angleški »love«) smo že osvojili, morda pa je zdaj čas za trženje dvojine kot posebne redkosti med vsemi 6000 svetovnimi jeziki?
Povod za mednarodni dan materinščine sega v leto 1952 in v Pakistan, ko so med protesti za javno uporabo maternega jezika pod streli padli študenti. Ne tako daleč stran sta samo leto pozneje pisala zgodovino Novozelandčan Edmund Hillary in šerpa Tenzing Norgay. Oba je zajel svetovni val slave, ko sta se kot prva Zemljana vrnila s strehe sveta. A slednji, pripadnik etnične skupine iz vzhodnega Tibeta je bil v senci zahodnega človeka. Tudi zaradi jezika, saj je bil Hillary tisti, ki je v angleščini odgovarjal na novinarska vprašanja, za Tenzinga pa so seveda potrebovali prevajalca. Takrat se je to zdelo samoumevno in za marsikoga je bil zmagovalec le zahodnjak, čeprav je bil Hillary vedno pošten in se je trudil prikazati enakovrednost obeh. Danes je svet drugačen. Po tragediji pod Everestom pred tremi leti, ko je pod ledenim plazom umrlo 16 šerp, se je zgodilo nekaj nepredstavljivega: šerpe kot zvesti, uslužni in prijazni domačini so se (tudi nasilno) uprli gospostvu zahodnega človeka, ki prihaja v njihovo državo s komercialnimi odpravami kot lovec na trofeje in dosežke. Ta sicer veliko blažji, a vendarle šokantni upor v baznem taboru najvišjega vrha na svetu kaže vzporednice z arabsko pomladjo. Da tudi pod Everestom ne bo nikoli več, kot je bilo lepo prikaže dokumentarni film, ki je v teh dneh na ogled na gorniškem filmskem festivalu. Ljudstva in narodi, ki so stoletja živeli skromno, v skladu s svojimi navadami, vero in prepričanji, je s pomočjo svetovnega jezika in spleta zajel val globalizacije. Ko šerpe po facebooku gledajo, kako se kitijo klienti komercialnih odprav, ki so z njihovim trudom in tveganjem življenja, uspeli doseči vrh Everesta, postanejo jezni. Želijo si priznanja svojih zaslug, enakovredne obravnave in spoštovanja.
V današnjem »dramatično spremenjenem svetu«, kot se je na nedavni varnostni konferenci izrazila nemška kanclerka, ima jezik ključno vlogo pri sporazumevanju. Seveda je pri tem univerzalna angleščina (in poleg nje tudi španščina, kitajščina, ruščina) v veliko pomoč. A hkrati je bogastvo raznolikosti vedno bolj cenjeno. Posebej tam, kjer grozi izumrtje. Zato poskrbimo, da slovenski jezik, ki ga s hrano in nego sprejemajo že novorojenčki kot dar ljubezni v zibki, obstane na svetovnem zemljevidu.