Papež dal intervju za časopis milanskih brezdomcev
Svet | 28.02.2017, 12:54 Marjana Debevec
V pripravi na obisk Milana, ki bo potekal 25. marca, je papež Frančišek dal intervju za mesečnik Teniske, ki ga izdajajo tamkajšnji brezdomci. Omenjeni časopis je tudi del socialnega projekta, v katerega so vključeni brezdomci in drugi ljudje v stiski. Pomagal naj bi jim namreč predvsem povrniti samospoštovanje.
Težko je vstopiti v kožo drugega, je papež zatrdil v intervjuju za časopis milanskih brezdomcev. Ljudje namreč najprej vidimo svoje probleme. Vstopiti v kožo drugega, pa pomeni imeti veliko sposobnost razumevanja. »Kolikokrat sem srečal kakšnega človeka, ki mi je po pogovoru s kakšno redovnico, duhovnikom ali laikom dejal: 'Saj me je poslušal, vendar me ni razumel'«, je povedal papež in dodal, da se prevečkrat izgubljamo v besedah in nasvetih. Takrat pa ni več te veličine vstopanja v kožo drugega.
In kako pozdravi brezdomca na cesti? »Dober dan. Kako si?«, je povedal sveti oče. Ti ljudje namreč takoj razumejo, ali jih sprejmeš kot človeka, ali pa kot psa. Spomnil je na primer nekega brezdomca v Vatikanu, ki ni se ni pogovarjal z nikomer. Po več letih so prostovoljci le uspeli izvleči iz njega, da je duhovnik in da je študiral skupaj s papežem. Janez Pavel II. ga je takoj, ko je to izvedel, povabil na kosilo in ga nato prosil, da se je spovedal pri njem. Po končani spovedi je še brezdomec duhovnik prosil papeža za spoved. In to vse zaradi prostovoljcev, ki so brezdomcu namenili pogled dobrote ter ga spodbudili, da se je odprl, je zatrdil Frančišek.
Kar se tiče dajanja miloščine, je sveti oče zatrdil, da imamo pogosto več razlogov, da ne bi pomagali. Mislimo si namreč, da bo brezdomec s tem denarjem kupil alkohol, čeprav pa ne pomislimo, da je to morda njegovo edino veselje, je dejal papež in dodal: »Pomembno je, da tistega, ki mu pomagamo, pogledamo v oči in se dotaknemo njegovih rok.«
Brezdomci so papeža za svoj časopis vprašali tudi, kakšno je njegovo mnenje o migrantih. Po njegovih besedah smo za migracije delno odgovorni sami, ker izkoriščamo njihove dežele, zaradi česar smo jim dolžni pomagati. Vendar pa naj bi pomagali s previdnostjo, kar pomeni sprejeti le toliko migrantov, kolikor jih je mogoče. Potem je nujno potrebna integracija. Če do slednjega ne pride, se namreč prišleki getoizirajo.
Pri tem je sveti oče navedel primer atentata v Belgiji, ki so ga izvedli sinovi migrantov, ki so živeli v državi, vendar v četrti, ki je postala geto. Integracija po njegovih besedah najprej pomeni, da se naučijo jezika, pomeni vstopiti v življenje nove države, spoštovati njene zakone in kulturo, vendar pa tudi obratno. »Integracija je zelo zahtevno delo«, je zatrdil Frančišek.
Na vprašanje, kaj najbolj pogreša iz Argentine, je odgovoril, da predvsem sprehode po župnijah in srečanja z ljudmi. Tako tudi od svojega skorajšnjega obiska Milana pričakuje predvsem številna srečanja z ljudmi.
