Radio Ognjišče
Jože BartoljJože Bartolj
Andrej NovljanAndrej Novljan
Helena KrižnikHelena Križnik

Astronomi odkrili 7 novih planetov

Blaž Lesnik

Astronomi so 40 svetlobnih let od Zemlje odkrili sistem sedmih planetov, katerih velikost je podobna Zemljini. Planete so odkrili s pomočjo teleskopov z Zemlje in vesolja, ko so šli mimo svoje starševske zvezde, izredno hladne pritlikave zvezde Trappist 1. Kot je za naš radio povedal prof. astronomije dr. Tomaž Zwitter, narava dostikrat preseneti.

Pomenov tega presenetljivega odkritja je po besedah našega sogovornika več: "prvič sedem planetov po velikosti in večinoma tudi po temperaturi na površini podobnih Zemlji. Hkrati je sistem planetov relativno blizu, 40 let potovanja svetlobe, to je pravzaprav neposredna okolica našega Sonca. Zanimivo je, da je ta zvezda zelo skromna po velikosti, podobna Jupitru, tudi po masi, več kot desetkrat lažja od Sonca, precej hladna zvezda. Posledično ker je tako majhna, se tudi tako majhen planet kot je Zemlja, pozna, če je ta planet med zvezdo in nami. Iz tega sledi, da bomo v bližnji prihodnosti izvedeli o teh planetih lahko izvedeli veliko več. Govoriti se bo dalo o njihovem ozračju, možnosti tekoče vode in tudi, če rečem iz profesionalnega astronomskega področja, ti planeti so izjemno blizu svoji zvezdi in tudi eden drugemu. Edini način, da so prišli v takšno lego je, da so nastali bolj daleč in so se potem tej zvezdi sčasoma po mnogo tirnicah približali. To pomeni tudi potrditev domneve seljenja planetov med različnimi tirnicami, ki velja tudi za naše osončje."

Možnosti za življenje so, čeprav so tudi ovire

Problematična za obstoj življenja bi lahko bila bližina planetov svoji zvezdi. Tako je zelo verjetno, da stalno gledajo svojo zvezdo z isto stranjo, istim obrazom. Torej se konkreten planet zasuka okrog lastne osi v istem času, kot pride enkrat okrog zvezde. Tista stran, ki je stalno izpostavljena svetlobi zvezde, je zelo vroča, druga pa bistveno hladnejša. To predstavlja veliko oviro za obstoj kakšne bolj komplicirane kemije in življenja. A vendar... Vsaj na Zemlji življenje uspeva v izrazito sovražnih okoljih. Pred nekaj dnevi so v mehiški jami našli mikrobe, stare več kot 50 tisoč let, ki so še vedno živi. "Življenje je izredno trdoživo. Življenje že, bitja kot ljudje pa ne. Zelo majhna možnost, da bo tam kaj inteligentnega, za mikrobe pa je možnost večja", dodaja prof. dr. Tomaž Zwitter.

Blagoslov velikonočnih jedil (photo: Rok Mihevc) Blagoslov velikonočnih jedil (photo: Rok Mihevc)

Velika sobota: Več kot le blagoslov jedil

Čeprav v naši kulturi veliko soboto pogosto povezujemo predvsem s hrano in blagoslovom jedil, celjski škof Maksimilijan Matjaž poudarja, da so ti običaji zunanji izraz globlje praznične ...

Duhovniki (photo: Rok Mihevc) Duhovniki (photo: Rok Mihevc)

Dragi duhovniki, potrebujemo drug drugega

Na veliki četrtek dopoldne so slovenski škofje darovali krizmene maše, pri katerih so skupaj z duhovniki obnovili duhovniške obljube, obenem pa blagoslovili in posvetili sveta olja, ki spremljajo ...

Čaščenje križa (photo: Rok Mihevc) Čaščenje križa (photo: Rok Mihevc)

Veliki petek: Učna ura spreobrnjenja

Veliki petek je v cerkvenem letu edinstven, saj je to edini dan, ko ni svete maše. Namesto tega verniki obhajajo obrede velikega petka, molijo križev pot in se v tišini spominjajo Jezusove smrti. ...

P. Marjan Kokalj (photo: Urša Sešek) P. Marjan Kokalj (photo: Urša Sešek)

Ko si enkrat to doživel, nenehno po tem hrepeniš

»Pri maši je Jezus tako resnično navzoč med nami, da se ga lahko skoraj dotaknemo,« je v prazničnem jutru na veliki četrtek na Radiu Ognjišče zatrdil p. Marjan Kokalj, ki je bil februarja imenovan ...

Avdio player - naslovnica