Na enih od vrat v baziliko Sagrada Familia v Barceloni so zapisane besede molitve Oče naš v približno petdesetih jezikih, tudi v slovenščini
Mednarodni dan materinščine tokrat o pomembnosti večjezične izobrazbe
Slovenija
21. februar je mednarodni dan maternega jezika. Nanj bodo opozarjale različne prireditve, letos so osredotočene na pomembnost večjezične izobrazbe za trajnostno naravnano prihodnost. Po svetu danes govorijo približno 6.000 različnih jezikov, polovici grozi izginotje. Materinščina večinskega prebivalstva pri nas je slovenščina. Da izražanje v njej ni tako samoumevno, se zavemo ob zapletih, kakršen se je zgodil pri spreminjanju deželne ustave avstrijske Koroške, o čemer poročamo zadnje dni.
Ob mednarodnem dnevu maternega jezika so pri Unescu med drugim zapisali, da osnovne veščine branja, pisanja in številčne pismenosti dobimo z obvladovanjem maternega jezika ter da so lokalni jeziki tisti, ki prenašajo kulture, vrednote in tradicionalna znanje, zato imajo pomembno vlogo pri spodbujanju trajnostno naravnane prihodnosti.
Na Radiu Ognjišče se po pomoč ob jezikovnih zagatah večkrat obrnemo k sodelavcu Marjanu Buniču, ki se strinja s trditvijo, da se vse začne z maternim jezikom. "V njem začneš dojemati stvarnost okoli sebe, življenje, vse, kar te obdaja. V njem začneš komunicirati s to stvarnostjo. Zato je zelo pomembno, kako si vešč jezika."
Bunič ugotavlja, da Slovenci svoj materni jezik še vedno razumemo kot nekaj samoumevnega, zato se s tem, kar znamo, po njegovih besedah hitro zadovoljimo. "Pa vendar je treba slovenski jezik, ki, priznajmo, je zahteven, raziskovat, se ukvarjat z njim, ga negovat, tudi tako, da včasih pokukamo v kakšen slovar, pravopis, v kakšno strokovno knjigo." Če bomo segali po takšni literaturi in se trudili slovenščino ohranjati tudi v njeni zahtevnosti, potem se ji, tako Bunič, obeta lep prihodnost.
