Zakaj papež Frančišek ne nasprotuje nauku sv. Janeza Pavla II.?
Svet Marjana Debevec
Spletni portal Vatican insider je objavil daljši esej filozofa Rocca Buttigliona o antropološkem pristopu Janeza Pavla II. in pastoralnem pristopu papeža Frančiška. Buttiglione je namreč prepričan, da se moti kdor misli, da gre za nasprotje med papeževo apostolsko spodbudo Radost ljubezni in okrožnico Sijaj Resnice nekdanjega papeža.
Ozrimo se najprej na kritike papeža Frančiška. Ti namreč predpostavljajo dobro formiranega kristjana, ki svoje strasti povsem obvladuje z razumom, živi pa v družbi, ki podpira, ali pa vsaj ne ovira njegovega dojemanja pravega vrstnega reda vrednot. Papež pa vidi nesrečno človeštvo, ki ga v veliki meri sestavljajo razbita življenja. Vendar pa je prav temu človeštvu treba posredovati veselo oznanilo, da ga Bog ljubi in ga kliče k občestvu z Njim in z vsemi ljudmi. Včasih ti ljudje niti niso kristjani in je treba upoštevati njihove kulture ter vrednote, ki jo sestavljajo, piše Buttiglione.
Mnogi kritiki so Radost ljubezni postavili nasproti okrožnici Sijaj resnice. Enako počnejo njeni domnevni podporniki, ki Radost ljubezni smatrajo kot neke vrste maščevanje teologiji situacije proti sv. Janezu Pavlu II., je prepričan italijanski filozof. Po njegovih besedah se motijo tako eni kot tudi drugi.
Napaka namreč izhaja iz tega, da ne upoštevajo dejstva, da se papež Frančišek ne giblje na terenu opravičevanja dejanja, ampak na področju olajševalnih subjektivnih okoliščin, ki zmanjšajo odgovornost delujočega. Prav to je po Buttiglionijevih besedah značilno za katoliško etiko, ki razlikuje realistično etiko sv. Janeza Pavla II od objektivistične etike nekaterih Frančiškovih nasprotnikov.
Vsekakor se na področju teologije zakonske zveze ni ničesar spremenilo, je prepričan Buttiglione. Papež ne pravi, kar mu očitajo nekateri nasprotniki, da lahko gredo ločeni v novih civilnih zvezah k obhajilu. Pravi pa, da v nekaterih primerih lahko gredo k spovedi. Spovedniku zaupajo svoje razloge in on jih bo presodil. Še nedavno so bili takšni pari posebna vrsta grešnikov, skoraj izključeni iz Cerkve. Sedaj pa postajajo navadni grešniki, je ob razpravah, ki se v javnosti pojavljajo zaradi spodbude Radost ljubezni še zapisal filozof Buttiglione.
