Marija in Andrej Grebenc: Sodba uničuje tistega, ki sodi

Slovenija | 07.01.2017, 17:50 Nataša Ličen

V oddaji Naš gost smo spoznali zakonca Marijo in Andreja Grebenc, ki imata veliko družino, sta predana vernika, aktivna v župniji in v neokatehumenski skupnosti. Vrsto let sta zaradi Andrejeve službene poti živela v tujini, v različnih evropskih državah. Pravita: »Otroci niso sad najinega načrtovanja, toda sprejemala sva jih z vsem srcem. Bila sva odprta življenju, Božji besedi, vedno. Gospod je bil dober z nama in nama je naklonil veliko veselja z družino. Čutila sva Njegovo skrb.«

Andrej: »V tujino so me sprva vodili le posamezni projekti, ki so me zanimali tudi zaradi izkušnje z drugačno kulturo, vero in nasploh načinom življenja. Leta 2004 so me povabili v evropsko komisijo. Potrebovali so kadre novih članic, delal sem najprej na področju informacijske tehnologije za potrebe prevajalske službe. Pozneje so nastopile še druge službe. Na začetku me družina ni spremljala, pozneje pa so se mi pridružili. Nikoli ni bil moj namen, da bi sam, brez družine, živel v tujini. Zato sem vedno iskal možnost, kako bi lahko zaživeli skupaj.«

Marija: »Mož je v najini družini vedno skrbel za finančno stanje, jaz pa za dom, imava sedem otrok in dela je bilo vedno veliko. Ob moževi odločitvi za odhod v tujino nisem bila navdušena. Pozneje sem se, zgolj iz pokorščine možu, vendarle pokorila njegovi želji. In, ni mi žal. Imeli smo se lepo, živeli smo v lepih krajih in navadili smo se. O svojem življenju namreč nisem nikoli razmišljala, da bi kdaj hodila po svetu. Želela sem služiti družini, toda Nekdo drug je to načrtoval in, ko zdaj gledam nazaj, vidim, da je bilo dobro za vso družino.«

Andrej: »Če pogledamo življenje v evropskih državah, je povsod družinsko življenje zelo v precepu naglice. Dejstvo je, da je ekonomski pritisk ogromen, družine razpadajo. Tempo življenja je v vsem zahodnem razvitem svetu postal precej obremenjujoč. Opazila pa sva razliko, posebej za Slovenijo je to značilno, da v naši državi obstaja tendenca enotnega mišljenja. Ni tolerance za drugačno mišljenje. Ne rečem, treba je oceniti, opazovati, podati zdravo kritiko, spremljati, toda v Sloveniji se ne povem zakaj, ampak tako je in nič drugače. Ni pluralnosti, toda ljudje imamo možnost misliti drugače. Te širine žal v Sloveniji ne opažava.«

Marija: »Nama je zelo pomagala neokatehumenska pot. Zakaj? Zelo je pomembno, da se družina pogovarja, da zmore skozi probleme in jih skupaj preide. Odpuščali smo si. Z možem nikoli nisva delala drug proti drugemu. Na neokatehumenski poti sva dobivala moč za predajanje vere otrokom. Ob Božji besedi smo se redno pogovarjali o problemih, prav tako o tem, kako nam Beseda razsvetljuje življenje in to nam je kazalo pot naprej.«

Marija in Andrej Grebenc zdaj, ko so otroci odrasli in so si ustvarili svoje družine in smeri življenja, nadaljujeta poslanstvo v Neokatehumenski skupnosti v ZDA, kjer bosta pomagala tam delujočemu centru. Predajata svoje talente in sposobnosti potrebam skupnosti. Prisluhnite pogovoru v celoti, številne njune misli so navdihujoče, zelo realne, pa vendarle prava spodbuda v negotovostih sodobnega časa.