Podelitev 38. Tischlerjeve nagrade
Zvest, načelen, mož beseda
Slovenci po svetu Matjaž Merljak
S temi besedami je letošnjega Tischlerjevega nagrajenca prof. Jožeta Wakouniga označil predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev NSKS dr. Valentin Inzko. Eno najpomembnejših nagrado za delo koroških Slovencev podeljujeta Krščanska kulturna zveza KKZ in NSKS. Na petkov slovesnosti v Mohorjevi hiši v Celovcu so podelil tudi nagrade za letošnji govorniški natečaj.
Mag. Janko Krištof, predsednik KKZ, je uvodoma povedal, da Wakounig nagrado prejme za vsestransko in nesebično življenjsko delo na narodno-političnem področju, tako na občinski kot tudi na deželi ravni. Dolgoletni profesor na Slovenski gimnaziji, občinski svetnik v Kotmari vasi, nekdanji predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, urednik Našega tednika Jože Wakounig si je vse življenje tudi zelo prizadeval za slovenščino in dejal: "Slovenščina in materinščina je kot roža, ki ji moraš redno prilivati, da ne usahne!"
Življenje in poslanstvo nagrajenca je opisal dr. Inzko. Opisal je njegovo otroštvo - rodil se je leta 1941 v Mlinčah v Podjuni, pogum in odločnost njegovih staršev ter veliko podporo slovenskemu športu, odločitev za študij klasične grščine in latinščine na Dunaju, vrnitev na Koroško leta 1965 in profesorskih udejstvovanj. Na Slovenski gimnaziji je poučeval neprekinjeno do svoje upokojitve leta 2001, zadnje leto je bil tudi ravnatelj. Dijake je vselej spodbujal k ljubezni do materine besede in slovenščine. Dijake je vzgajal tudi v ponosne pripadnike narodne skupnosti in odgovorne državljane. Odlikuje ga tudi široko splošno znanje in izredna zgodovinska zavest.
Wakounig je od leta 1968 prevzel več funkcij pri Narodnem svetu koroških Slovencev, od leta 2003 do leta 2005 je bil tudi predsednik organizacije. To je bil čas, ko naj bi sprejeli kompromis o postavitvi 142-ih dvojezičnih krajevnih napisov. Wakounig ga je v imenu NSKS odklonil. Kritičen je bil tudi do kompromisa iz leta 2001, ki ga imenuje nateg, potegavščino.
Inzko je dejal, da se je klima v šestih letih sicer izboljšala, a obljube iz memoranduma niso izpolnjene ali pa samo deloma. Tako ni malih krajevnih napisov ali cestnih imen, zveza ne financira Glasbene šole in tudi pismeno obljubljenega novega zakona o narodnostnih skupnostih ni. Niti denarja za vrtec v Borovljah. Inzko je še dodal, da s tem nekako odlikujejo vso njegovo družino.
Nagrajenec je dejal, da je zanj Tischlerjeva nagrada najvišje in najbolj dragoceno odlikovanje. NSKS mu je vedno bil politična domovina in fronte ne bo menjal, je dejal v šali. Izrazil je hvaležnost družini in vsem, ki jih je smel poučevati. V prihodnost gleda z vedrim pogledom in napoveduje, da manjšino čaka veliko krasnega dela.
Še pred slovesno podelitvijo Tischlerjeve nagrade je mag. Krištof spregovoril o letošnjem govorniškem natečaju in predstavil zmagovalca, to je Val Vovk Petrovski, dijak 6.b razreda Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, ki je spregovoril o temi: „Koliko šteje moj glas na volitvah“. Nagrajenec je govor tudi prebral. Drugo nagrado je prejela Simona Stoilkova iz 4. letnika Višje šole za gospodarske poklice v Št. Petru za svoj govor na isto temo. 3. nagrado je žirija dodelila Lauri Sturm, dijakinji 8.a razreda Zvezne gimnazije v Celovcu za temo o pomenu narečij in domačih slovenskih hišnih in ledinskih imen.
Na večeru sta sodelovala tudi Mešana pevska skupina SPD Gorjanci iz Kotmare vasi in Moški pevski zbor Vinko Poljanec iz rodnega kraja Jožeta Wakouniga.
