Zdravku Likarju zahvala Beneških Slovencev

Slovenci po svetu | 11.01.2017, 11:55 Matjaž Merljak

V Čedadu v Italiji je bil na praznik svetih treh kraljev, 6. januarja 2017, 54. praznik beneških Slovencev, dan emigranta. Gre za osrednjo letno kulturno prireditev Slovencev v Videmski pokrajini, na kateri so letos nagrado krovnih organizacij Slovencev v Italiji podelili dolgoletnemu prijatelju in sodelavcu Zdravku Likarju iz Tolmina.

Prireditev, ki je potekala v gledališču Ristori, je nosila podnaslov Pesmi, glasba, življenje Slovencev Videmske pokrajine. Tudi letos je besede in nagovore gostov spremljal bogat kulturni program Beneških Slovencev. Beneško gledališče je v režiji Gregorja Geča odigralo igro Ključ, ključ v priredbi Marine Cernetig, nastopili so tudi mladi pevci, ki so se izkazali na festivalu beneške pesmi Senjam beneške piesmi.

Podžupanja Čedada Daniele Bernardi se je prisotnim zahvalila za dolgoletno vztrajanje in za vso kulturno tradicijo, ki jo ohranjajo, in izpostavila več kot zgledno sodelovanje med slovenskim Posočjem in Beneško Slovenijo ter Čedadom.

Nagovor deželnega odbornika Furlanije Julijske krajine Giannija Torrentija, ki je odgovoren tudi za slovensko narodno skupnost v FJK, so zaradi odbornikove odsotnosti prebrala moderatorka prireditve Emma Golles. Torrenti je izpostavil predvsem opravljeno delo in tudi napovedal, da bosta “doprinos slovenske narodne skupnosti, ki se izvaja ob posvetovalni komisiji in pozornosti do zahtev območja z aktivnim sodelovanjem javnih upraviteljev, tudi v prihodnje smernici pri porazdeljevanju javnih sredstev za vsestranski razvoj slovenske manjšine”.

Ob koncu je Torrenti tudi napovedal sklic Deželne konference za zaščito slovenske narodne skupnosti s ciljem, da preverijo, kako se uresničujejo posegi, ki jih predvideva deželna zakonodaja, da zberejo nove predloge, in je zato povabil Beneške Slovence, naj se je udeležijo.

Luisa Cher, kulturna delavka iz Barda v Terski dolini, je spregovorila v imenu Slovencev, ki živijo v Videmski pokrajini.

Pokrajinski predsednici SKGZ in SSO za Videmsko, Luigia Negro in Anna Wedam, sta podelili nagrado krovnih organizacij Slovencev Zdravku Likarju, in sicer v zahvalo za dolgoletno spodbujanje tesnejših stikov med Slovenijo in Benečijo ter pomoč in sodelovanje. Likar je častni občan občine Kobarid in nekdanji načelnik upravne enote Tolmin, Negrova in Wedamova pa sta dejali, da je to gotovo največji živeči prijatelj Beneških Slovencev, saj jim vsakodnevno pomaga že več kot štirideset let.

V skromni zahvali za priznanje je Zdravko Likar dejal, da so danes lepši časi, saj se nikomur ni več treba bati, ko govori slovensko. Povedal pa je tudi, da po vstopu Slovenije v EU pogreša večje zavzetosti za sodelovanje ob meji. Dodal je še, da si je več kot štiri desetletja kot predstavnik Območne enote Tolmin v Ljubljani nenehno prizadeval, da bi slovenska politična garnitura vedela, da v Beneški Sloveniji živijo Slovenci. Pristavil je še, da je mukotrpno, ko mora vsaki novi garnituri v Ljubljani začeti razlagati to vedno znova.

Dneva emigranta v Čedadu se je udeležilo veliko županov iz Posočja, RS je zastopala konzulka RS v Trstu Tanja Mljač, bila sta prisotna predsednika SKGZ in SSO, Rudi Pavšič in Walter Bandelj, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu republike Slovenije je zastopal Robert Kojc. Prisotna je bila vrsta uglednih osebnosti iz kulturnega, gospodarskega, verskega in političnega življenja.

(vir: Jurij Paljk, Novi glas)

Iz govora Luise Cher

Naša slovenska kulturna društva so nastala iz preteklih izkušenj; so živa priča dragocene dediščine, ki je ne smemo pozabiti. Predvsem po zaslugi kulture smo Slovenci ostali po naših dolinah. Ko gledamo okoli sebe, se čudimo, da smo se obdržali; smo srečni, ker smo se ohranili vsa ta stoletja.

Naša slovenska kultura deluje v samem srcu ljudi po vaseh naših dolin. Kultura je naša povezovalna nit, naše izobraževanje, naša moč, razvoj naše zemlje, razvoj naše manjšine, naša prihodnost.

Letos poteka petdeset let, odkar je bil ustanovljen Center za kulturne raziskave v Bardu. Njegovi pobudniki so pokazali drzen pogum in se soočili s sovražnim ozračjem, ki je v ustrahovanju zadušilo vsakogar, ki se je izpostavil, da bi zagovarjal, ovrednotil in spodbujal dediščino, materni jezik, kulturo in slovensko rast v Terski dolini.

Če se je danes ozračje spremenilo, če zakoni priznavajo slovenski jezik v naših dolinah, to dolgujemo ljudem, ki so se z veliko dobro voljo in prostovoljnim delom potrudili za rast naše zemlje, to dolgujemu tudi ustanoviteljem Centra za kulturne raziskave v Bardu. Še druga, neprimerljiva zasluga kulturnega centra je ta, da mu je z ohranitvijo in krepitvijo kulturne in starodavne modrosti, združene z modernostjo, uspelo ohraniti visoko stopnjo razvoja v življenju tega kraja. Kultura nam je pomagala in nam pomaga razvijati ustvarjalnost in sodelovanje. Brez kulture in brez sodelovanja ne bi izdali niti zbornika o Terski dolini. Takole je napisala v svoji uvodni besedi urednica: “Zbornik je nastajal v tesnem sodelovanju s sourednikoma … Brez njihove ljubezni do Terske doline in zavzetega sodelovanja ne bi bilo niti moje zamisli za knjigo in knjiga ne bi niti ugledala luči sveta …

Ponudba kulturnih prireditev je izjemno bogata v naši dolini. Novo pridobitev za Tersko dolino je omogočil tudi evropski standardni projekt ZborZbirk. V Bardu je preurejen in obogaten muzej z novo vizijo in z info točko. V muzeju ima vaje tudi Barski oktet, ki združuje v petju po slovensko in v slovenskih narečjih mlade, ki živijo v Terski dolini. V muzeju poteka tudi glasbeni pouk, odkar se je glasbeno šolstvo uveljavilo tudi v Terski dolini zaradi špetrske Glasbene matice, saj smo na Sejmu beneške pesmi lansko leto, skupinsko ali osebno, sodelovali pri 5 pesmih. V naši cerkvi se moli in poje tudi po slovensko. (vir: Novi glas)

Prvi Dan emigranta je potekal leta 1963. V soboto, 14. januarja 2017, bo sledilo tradicionalno 47. srečanje Slovencev iz Videmske pokrajine in Posočja, ki bo letos v Bovcu, 10. Beneški dnevi pa bodo potekali 23. in 24, februarja 2017 v Špetru in Kobaridu.