Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Mark GazvodaMark Gazvoda
Petra StoparPetra Stopar
Nalaganje paketov humanitarne pomoči na Nadškofijski Karitas Maribor (foto: NKMB) (foto: Nadškofijska Karitas Maribor)
Nalaganje paketov humanitarne pomoči na Nadškofijski Karitas Maribor (foto: NKMB)

Kako pomaga Karitas v Mariboru?

Cerkev na Slovenskem | 03.02.2017, 14:42 Petra Stopar

V Nadškofiji Maribor se sodeč po izjavah sodelavcev Karitas stiske poglabljajo, vse več je revščine med starejšimi in onemoglimi, veliko je zaposlenih, ki kljub plači svoje družine le s težavo preživljajo, zato se obrnejo po pomoč na dobrodelno organizacijo Cerkve, ki pa ne dela razlik med ljudmi, najsi bodo verujoči ali neverujoči, kristjani ali muslimani …

Najprej smo se zaustavili v pogovoru s predsednikom Nadškofijske Karitas Brankom Mačkom, ki je povedal, da so zaradi hudega mraza prišle prošnje po pomoči iz tujine. Kako pa pri nas? Poleg velikega števila klicev za pomoč pri ogrevanju še vedno ista vprašanja, ki jih navaja Maček, vedno več ogroženih je tudi med upokojenci. Prošnje rešuje posebna komisija, ob čemer pa predsednik poudarja, da žal Karitas nima dovolj sredstev, da bi odgovorila na želje vseh ljudi.

Sodelavka Lijana Lepej Krbanjevič je prva oseba, s katero pridejo v stik prosilci na Karitas, sprejema jih v informacijski pisarni, kjer nam zaupa več o dogajanju v času, ko sprejemajo prošnje. Ob določenih dneh je vrsta po vsem hodniku do pločnika pred vhodom, pravi: »V januarju so ponavadi kar dolge vrste, letos še malo bolj. Ljudje kar mirno čakajo, ni neke nejevolje.« Kot pravi, je dela včasih zelo veliko, a ga rada opravlja: »Ni težko ostati tudi kakšno uro delo dlje in pomagati.«

Kot dolgoletna delavka na humanitarni organizaciji opaža, da v zimskem času stiske pridejo še bolj do izraza, Maribor žal ni nobena izjema: »Se mi zdi, da je trenutno kar slabo vzdušje. In potem iščemo krivce za te razmere.« V času, ko smo bili v pisarni, je tja prišel oče, ki je za svoje tri otroke potreboval zimska športna oblačila. Ta so strokovni delavci že pripravili, zato mu jih je Lepejeva predala, nato pa nadaljevala delo.

Lijana Lepej in Polona Šporin, Nadškofijska Karitas Maribor
Lijana Lepej in Polona Šporin, Nadškofijska Karitas Maribor © Petra Stopar/ARO

O projektu viški hrane, ki deluje pod okriljem Lions kluba, smo se pogovarjali s strokovno delavko Karitas, ki bdi nad tem programom, Polono Šporin. Povedala nam je, da pakete hrane, ki je odveč na trgovskih policah, trenutno dostavljajo 74 družinam ali posameznikom v Mariboru in okolici: »Na našem področju je brezposelnost kar visoka. Opažamo precejšnjo revščino starejših, ki živijo z zelo nizkimi mesečnimi prejemki, poleg tega jih pri skrbi zase onemogočajo različne spremljajoče bolezni in starostne tegobe. Zelo pogosto se obrnejo po pomoč k nam. Starejši so med najbolj hvaležnimi uporabniki, zelo skromni so, redno poravnavajo položnice in jim zmanjkuje denarja za hrano, kar potem prejmejo pri nas, torej redne mesečne pakete. Nekaj upokojencev je tudi med prejemniki viškov hrane.«

Topel dnevni obrok pa vsak dan ponudijo v Ljudski kuhinji Betlehem v kletnih prostorih Karitas v Mariboru. Pride približno 50 do 60 ljudi. Kdo je do kosila upravičen, presodijo strokovne službe Karitas v sodelovanju s socialnimi centri, več o delovanju pa nam je povedal Marjan Senjor, čigar delo je razdeljevanje in priprava hrane, ki jo dostavijo: »Imajo kosilo – juho, glavno jed, sladico ali solato – enkrat tedensko, ponavadi ob ponedeljkih imajo jed na žlico, ob petkih pa brezmesno jed. Prihajajo različne generacije. Kosilo se začne s prihodom ljudi ob 12. uri, ob 12.15 imajo Božjo besedo, uporabniki sami nekaj preberejo. Nato pa je kosilo. Tu smo trije redno zaposleni, za vikende in praznike pa nam pomagajo tudi prostovoljci. Dvakrat letno – pred veliko nočjo in božičem – pride nadškof, ki jim obroke tudi osebno razdeli in z uporabniki zmoli.«

Mariborski nadškof Alojzij Cvikl in predsednik Nadškofijske Karitas Maribor Branko Maček v Ljudski kuhinji Betlehem
Mariborski nadškof Alojzij Cvikl in predsednik Nadškofijske Karitas Maribor Branko Maček v Ljudski kuhinji Betlehem © NKMB

Že enajst let pa v Mariboru z nudenjem zdravniške pomoči pomagajo vsem, ki nimajo ali ne morejo imeti obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ob našem prihodu sta bila v ambulanti medicinska sestra Amra Čaplja in zdravnik Đorđe Radić. Na vprašanje, zakaj svoj čas prostovoljno namenja za pomoč drugim, odgovarja: »To je moj poklic. Kljub upokojitvi z veseljem pridem sem pomagati. Veliko ljudi je bolnih, vendar nimajo zavarovanja. Tu jim nudimo vso potrebno pomoč in ga po potrebi pošljemo naprej v bolnišnico ali znova na pregled.« Po njegovih besedah je ambulanta opremljena zelo profesionalno, ima tudi laboratorij in EKG aparat ter ultrazvok. »Lahko pregledamo tudi nosečnico, saj so čakalne dobe za pregled na ultrazvoku po 45 dni, kjerkoli.« Če je primer nujen in potreben zahtevnejši poseg ali bolnišnična oskrba, ga napotijo v UKC ali ZD Maribor, s katerima dobro sodelujejo.

Ambulanta za osebe brez zdravstvenega zavarovanja s posvetovalnico v Mariboru
Ambulanta za osebe brez zdravstvenega zavarovanja s posvetovalnico v Mariboru © www.brezdomec.net

In kako na Karitas komentirajo različne medijske objave, ki niso vselej pozitivne? Pravijo, da so tudi prostovoljci samo ljudje, s svojimi stiskami in življenjskimi tegobami, da pa je pogosto veliko odvisno tudi od samih prosilcev. Te ob materialni in bivanjski stiski pogosto spremljajo tudi duševne težave: »Treba je povedati, da tudi humanitarne organizacije nismo vsemogočne, da nimamo na voljo neomejenih sredstev, s katerimi bi lahko pomagale. Morda so tudi pričakovanja ljudi prevelika,« meni Šporinova.

V Mariboru poleg omenjenih programov pomagajo tudi brezdomcem, odvisnikom, materam v stiski in drugim najbolj ogroženim. Uradne ure za sprejem prošenj so ob ponedeljkih, torkih in petkih dopoldne, ob sredah tudi popoldne od 14. do 16. ure.

Cerkev na Slovenskem, Sociala, Oddaje
Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc) Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc)

Sočutje ni pasivnost

Med 17. in 23. novembrom se po vsem svetu vsako leto v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti obhaja teden zaporov. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali ...

Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec) Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec)

Kako in kaj jesti

Z dr. Karin Kanc, doktorico medicine, specialistko interne medicine, iz zasebne ordinacije Jazindiabetes, tudi integrativno psihoterapevtko, smo ob Svetovnem dnevu sledkorne bolezni, ob Tednu ...