Države Zahodnega Balkana za zaprtje še zadnjih vrzeli na migracijski poti
Slovenija Andrej Šinko
Predstavniki držav na zahodnobalkanski migracijski poti so na srečanju na Dunaju sklenile, da do aprila pripravijo akcijski načrt za primer novega migrantskega vala. S tem želijo zapreti še zadnje vrzeli na poti iz Grčije do Avstrije in Nemčije. Avstrijski notranji minister Wolfgang Sobotka meni, da so s tem poslali jasen signal, da novih nezakonitih prihodov v Evropo ne bo.
Udeleženci konference so se strinjali, da je migracijska situacija na zahodnobalkanski poti sicer bistveno boljša kot v letu 2015 in prvi polovici leta 2016, a da še ni mogoče govoriti o popolnem zaprtju, saj organi vseh držav na tej poti dnevno odkrivajo in preprečujejo poskuse ilegalnih prehodov meja. Dodaten razlog za zaskrbljenost je tudi veliko število migrantov, ki se nahajajo v Grčiji in v državah Zahodnega Balkana, zlasti v Srbiji.
Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic je na konferenci poudaril, da se morajo države z izzivi, ki jih predstavljajo migracije, soočati skupaj, in oblikovati rešitve, ki bodo vključevale vse. Pomanjkanje skupnih rešitev ima lahko po njegovih besedah resne negativne posledice, ki smo jim že priča, sprejemanje nacionalnih ukrepov ter vzpostavljanje notranjih meja ovirata pretok ljudi, otežujeta gospodarsko sodelovanje in predstavljata grožnjo temeljnim vrednotam schengenske ureditve.
Prihodnje rešitve moramo zgraditi na načelih humanitarnosti, solidarnosti in odgovornosti, kar pomeni, da je treba podpirati najbolj obremenjene države, omogočiti zaščito tistim osebam, ki jo rabijo, in učinkovito odvrniti tiste, ki sistem zlorabljajo, so poudarili na notranjem ministrstvu. Hkrati morajo vsi deležniki prevzeti svoj del odgovornosti in izvajati dogovorjene obveznosti.
Šefic je zagotovil, da bo Slovenija tudi v prihodnje kredibilna članica Evropske unije in schengenskega območja in bo aktivno podpirala tiste rešitve, ki bodo prinašale konkretne rezultate. Ob tem pa je izpostavil tudi pomen zagotavljanja varnosti državljanov Slovenije in celotnega schengenskega območja.
Državni sekretar na slovenskem obrambnem ministrstvu Miloš Bizjak je pojasnil, da bo akcijski načrt nastajal pod vodstvom Sobotke. Avstrijski notranji minister bo pripravil osnutek, nato pa bodo države udeleženke tega srečanja sodelovale pri pisanju končne oblike.
»Najprej bo treba identificirati potrebe, na drugi strani bomo identificirali možnosti - najsi bo kadrovske, finančne in tudi opremo, ki jo bomo lahko ponudili državi, ki bo najbolj ogrožena ob tej poti,« je dejal Bizjak. Za konkretne predloge, kako bi lahko v tem načrtu sodelovala Slovenija, pa je po njegovih besedah zaenkrat še prezgodaj.
Slovenija je sicer kot enega od prispevkov ponudila Brdo proces na ravni ministrov za notranje zadeve, v okviru katerega so bile že v preteklosti izvedene različne aktivnosti za upravljanje migracij v regiji, vključno z ugotavljanjem potreb držav, so povedali na notranjem ministrstvu.
