Papežev nagovor diplomatskemu zboru
Papež v nagovoru diplomatskemu zboru obsodil ubijalsko norost terorizma
Cerkev po svetu Marta Jerebič
Papež Frančišek je imel danes eno pomembnejših srečanj v letu. Veleposlanikom, akreditiranim pri Svetem sedežu, je spregovoril o beguncih, migrantih, terorizmu, razoroževanju, prizadevanju ver za mir, dialogu in varovanju okolja. Izrazil je zaskrbljenost za Evropo in njeno prihodnost. Po njegovih besedah je nujno treba posodobiti evropsko idejo z novim humanizmom. Sveti sedež ima trenutno vzpostavljene odnose s 182 državami.
Mir je dar, izziv in obveza. Papež Frančišek je svoj tradicionalni nagovor diplomatskemu zboru na začetku novega leta osredotočil na varnost in mir. Z obžalovanjem je dejal, da 100 let po prvi svetovni vojni številni narodi mir še vedno vidijo samo kot oddaljen privid, in ostro obsodil fundamentalistični terorizem.
»To je ubijalska norost, ki v poskusu uveljavljanja prevlade in moči zlorablja ime Boga za sejanje smrti. Zato vse verske oblasti pozivam, da združeno z vso močjo poudarijo, da ni nikoli mogoče ubijati v imenu Boga. Fundamentalistični terorizem je sad velike duhovne revščine, s katero je pogosto povezana tudi znatna socialna revščina. To se lahko popolnoma porazi samo s skupnim sodelovanjem verskih in političnih voditeljev,« je dejal papež. Ob tem je pozval k zagotavljanju pravice do verske svobode. Preprečevati je treba tudi pogoje, ki omogočajo ploden teren za širjenje skrajnih idej. Pot miru in varnosti gre skozi razvoj in pravično razdelitev virov, je še dejal papež.
Frančišek je tako pozornost namenil vprašanju sprejemanja migrantov. T. i. previden pristop ne more pomeniti vzpostavljati politiko zaprtosti do migrantov. Ti morajo biti deležni dostojnega sprejema, hkrati pa ne smejo pozabiti, da imajo tudi oni dolžnost spoštovati zakone, kulturo in običaje držav, ki jih je sprejela. Papež je ob tem dejal, da je treba pomagati državam, ki so odgovorile na migracijsko krizo.
»Migrantski problem je vprašanje, ob katerem nekatere države ne morejo biti brezbrižne, druge pa prenašati humanitarno breme … Vsi bi se morali čutiti graditelje in sodelavce za skupno mednarodno dobro, tudi prek konkretnih človekoljubnih dejanj, ki predstavljajo bistvene dejavnike tistega miru in razvoja, ki ga celotni narodi in milijoni ljudi še pričakujejo.«
Potem ko je papež omenil razmere na Bližnjem vzhodu, Afriki, Latinski Ameriki in na korejskem polotoku, se je osredotočil še na Evropo, ki mora po njegovih besedah znova odkriti svoje korenine, če želi oblikovati svojo prihodnost.
»Zaradi razgrajevalnih teženj je nujno treba posodobiti 'evropsko idejo', da bi začel nastajati novi humanizem, ki bo temeljil na sposobnostih integracije, dialoga in ustvarjanja, ki so t. i. staro celino napravili za veliko. Proces evropskega združevanja, ki se je začel po drugi svetovni vojni, je bil in je še vedno edinstvena priložnost za stabilnost, mir in solidarnost med narodi,« je še dejal papež.
