Mateja SubotičanecMateja Subotičanec
Aleš KarbaAleš Karba
Rok MihevcRok Mihevc
Rok Verstovšek Tanšek (foto: euroskills)
Rok Verstovšek Tanšek

Uspeh Slovenije na Euroskillsu: srebrna medalja ter tri za odličnost

Slovenija | 06.12.2016, 11:27 Nataša Ličen

Poročali smo že, da se je po dveh letih znova odvijalo tradicionalno evropsko tekmovanje v poklicnih spretnostih, letos ga je gostilo švedsko mesto Goethenbourg. Mladi iz vse Evrope, stari od osemnajst do petindvajset let so se potegovali za naslove evropskih prvakov v poklicnih spretnostih. Od dvanajstih slovenskih tekmovalcev je Rok Verstovšek Tanšek dosegel naslov evropskega podprvaka v kamnoseštvu, medalje za odličnost pa so dosegli informatika Žan Črnivec in Klemen Pal ter stavbni lesar Nejc Zupančič. Iskrene čestitke.

Reportažo lahko poslušate v Dijaški oddaji, v četrtek petnajstega decembra, ob 17.05.

Euroskills je zelo zahtevno tekmovanje. Primerljivo je s športnimi panogami, kjer tekmovalci poleg svojih telesnih sposobnosti krepijo tudi psihološke. Ob zgoraj omenjenih treh poklicnih panog smo imeli v slovenski ekipi tekmovalce še v cvetličarstvu, aranžerstvu, slikopleskarstvu, kuharstvu in strežbi. Vsakega od tekmovalcev spremlja mentor, ki mu izven tekmovalnih ur lahko pomaga le z nasveti pri morebitnih tehničnih in izvedbenih izzivih, celotno ekipo pa psihološko pripravlja Saša Cecić Erpič, univ. dipl. psihologinja, ki je o tekmovanju izpostavila: »Tekmovanje v poklicnih spretnostih je zelo zahtevno, zato pri svojem delu tudi izhajam iz pristopov športne psihologije. Od tekmovalcev se zahteva veliko mentalne trdnosti, ki jo je treba razviti. V treh dneh gre mimo tekmovalcev 75 tisoč obiskovalcev, ki jih ves čas opazujejo in jim gledajo pod prste, ob tem jih pri delu pozorno ocenjujejo tudi sodniki. To je velik pritisk, ki zahteva koncentracijo in zbranost na visoki ravni.«

V Sloveniji Euroskills na žalost premalo odmeva. Številne evropske države gradijo bolj zavzeto poklicno usmerjeno izobraževanje od Slovenije. Sosednja Madžarska se na primer tega vprašanja loteva veliko bolj strateško, kot smo tega vajeni pri nas. Poklicem je zelo zavezan premier Orban, ki zelo spodbuja in dejavno ureja sistem poklicnega izobraževanja med mladimi, in zato seveda poklicnemu usposabljanju v državi namenjajo precej sredstev, ki so na žalost, kot pri skoraj vsaki stvari, odločilna za konkurenčni razvoj in pridobitev visoko kvalificiranih mentorjev ter posledično odličnih mladih poklicnih kadrov.

Srebrni Rok, ob njem pa mentor Damjan Švara in sodnik Jernej Bortolato
Srebrni Rok, ob njem pa mentor Damjan Švara in sodnik Jernej Bortolato © Marjan Planinšek

V Sloveniji se, tudi na področju poklicnega izobraževanja, čuti veliko volonterstva, brez katerega, ob seveda prizadevanjih in velikem delu za poklice pristojnih organizacij in ljudi, v naši družbi marsikaj ne bi delovalo, kot deluje. A to vsekakor ni in ne sme biti opravičilo državnih voditeljev pri odločanju o smereh izobraževalne politike. Država bi lahko naredila veliko več, država pa smo ljudje. Zato je na vsakem od nas, kakšen zgled in vzor dobrih delavcev smo ter kolikšno vrednost dajemo delu lastnih rok. Pomemben korak k večji prepoznavnosti poklicev, ki je morda tudi najbolj odmeven v družbi, lahko in moramo narediti mediji, z opozarjanjem, poročanjem o lepoti in vrednosti poklicev.

Industrializacija in njeno umetno podaljševanje je tako rekoč čez noč izpodrinila odlične mojstre svojih obrti, ki se po tej usodni izgubi ne zmorejo vrniti nazaj kar čez noč. Spremenil se je trg, povpraševanje, vrednost obrtniških ur in še in še. Z mojstri obrti so se porazgubila tudi leta, stoletja pridobljenega znanja, pretrgale so se tisočletne generacijske vezi, številne posebnosti in »skrivnosti«, ki so se rodove prenašale z mojstrov na vajence. A, da ne zaidemo, živimo danes in ta trenutek odločamo o svojem jutri. Poklici se vračajo, počasi, a vendarle. K temu nekaj zagotovo pripomore tudi tekmovanje Euroskills, saj je bilo prav pomanjkanje delavcev s poklicno izobrazbo eden od poglavitnih vzrokov sredi prejšnjega stoletja za ustanovitev evropskega in tudi svetovnega tekmovanja v poklicnih spretnostih.

Poklici se vračajo, želja mladih po lastni kreativnosti tudi, in upamo, da se to dvoje povezuje tudi z uspehi naših tekmovalcev na Euroskillsu. Zavzetost mladih, predanost tistemu, kar radi delajo, hotenje narediti dobro in biti uspešen v svojem poklicu, so navdihujoča dejstva za prihodnost poklicev in razvoj poklicnih spretnosti tudi pri nas. Vsem letošnjim sodelujočim mentorjem, sodnikom in ostalim članom ekipe čestitke. Največje čestitke pa gredo seveda mladim tekmovalcem, ki so se pomerili s hudo konkurenco vrstnikov iz vse Evrope. In, uspeli.

Na tekmovališču
Na tekmovališču © euroskills

»Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada/Evropskega sklada za regionalni razvoj/Kohezijskega sklada. Več o projektu na http://www.cpi.si/mednarodno-sodelovanje/ess-mizs/perspektiva-2014-2020.aspx«.

 

Slovenija, Svet, Oddaje
Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec) Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec)

Kako in kaj jesti

Z dr. Karin Kanc, doktorico medicine, specialistko interne medicine, iz zasebne ordinacije Jazindiabetes, tudi integrativno psihoterapevtko, smo ob Svetovnem dnevu sledkorne bolezni, ob Tednu ...