Lisjak: Od zaščite terana ne bomo odstopili
Politika Petra Stopar
Slovenija se bo še naprej borila za ohranitev že pred leti zaščitenega imena teran za vino, pridelano na Krasu, kljub novici, da želi Evropska komisija to zaščito deliti še s Hrvaško.
Kot smo poročali, je Bruselj za to, da se naši južni sosedi ob določenih pogojih omogoči omejeno izjemo pri uporabi imena teran, januarja pa se pričakuje sprožitev postopka za odobritev te izjeme.
Na hrvaškem kmetijskem ministrstvu so še zadržani, saj pravijo, da Evropska komisija še ni sprejela potrebne spremembe delegiranega akta. Hrvaška vztraja, da imajo njeni pridelovalci legitimno pravico proizvajati in prodajati vino z označbo sorte teran znotraj zaščitene zemljepisne označbe Hrvatska Istra. Na hrvaškem kmetijskem ministrstvu so prepričani, da imajo na svoji strani »pravne in zgodovinske argumente«.
Slovenska stran pa meni, da bi komisija z dovoljenjem Hrvaški prekoračila svoja pooblastila. Kmetijski minister Dejan Židan zato napoveduje: »Kot pristojno ministrstvo bomo še naprej naredili vse za zaščito interesov pridelovalcev, katerih legitimna pričakovanja bi bila v nasprotnem primeru lahko kršena, tako s tožbo, če je potrebno tudi proti komisiji, pa tudi s promocijo terana, čigar zaščita porekla ostaja samo slovenska.«
Za komentar smo poklicali predsednika Konzorcij kraških pridelovalcev terana Borisa Lisjaka, ki je najprej povedal, da so takšen odnos s strani Bruslja pričakovali. »Hrvati nas že od vstopa v Evropsko unijo vseskozi izzivajo. Teran Kraševcem pomeni ogromno, pridelujemo ga na 86 odstotkih naših vinogradov. Živimo v enem od najmanjših vinorodnih okolišev v Sloveniji in prav zato znamo ta naš majhen košček zemlje še toliko bolj varovati in spoštovati. S tem namenom smo čutili veliko potrebo po zaščiti terana, tako ga smo ga popolnoma zaščitili leta 2004. Ta zaščita je bila popolna in ’čista kot solza’, od nje ne bomo nikoli odstopili.«
Lisjak se zato sprašuje, zakaj želi Evropska komisija to urejeno zaščito po 12 letih rušiti, sploh zato, ker evropska pravila po njegovih besedah »veljajo za vse enako«. Kot se spominja, »je zadevo zaključil nekdanji evropski komisar za kmetijstvo iz Romunije, zdaj pa jo novi komisar Phil Hogan, ki prihaja iz Irske, spet odpira«. »Zanima me, ali bi kakšna velika evropska vinorodna država pristala na tovrstno odpiranje zaščite. Globoko sem prepričan, da ne. Slovenija pa je majhna in delajo z nami, kar hočejo. Vendar se ne bomo dali, še naprej se bomo borili za pravice, ki smo si jih priborili že pred 12 leti,« je v imenu pridelovalcev odločen Lisjak.
Po navedbah STA Hrvaška takrat, ko je Slovenija zaščitila teran, ni poslala ugovora, čeprav je imela možnost. Prav tako ni zaprosila za morebitno izjemo v času pristopnih pogajanj, ko ji je pravni red to omogočal.
