Dobrota naj rodi hvaležnost
Mateja Feltrin Novljan
Na god sv. Miklavža je težko razmišljati o čem drugem kot o dobroti, čeprav tudi danes ni vse idealno, ampak samo realno. A razmišljamo o dobroti, ki mora roditi hvaležnost. Zato se ne bomo razburjali, ko bomo v teh dneh poslušali, kako lepo je, ker nas je obiskal prvi dobri mož, ampak bomo hvaležni, da sploh imamo dobre može, saj dobrote ni nikoli preveč, kajne. A mi bomo vedeli, da sv. Miklavž ni le dobri mož, ampak svetnik, ki je res živel in delal dobro. In še danes ima veliko posnemovalcev, predvsem imam v mislih mnoge dober ljudi, ki delajo velika dobra dela in za to ne pričakujejo niti plačila, niti zahvale.
Mogoče ste najprej pomislili na misijonarke in misijonarje, saj smo v tem tednu spremljali Juretovo in Izidorjevo pot, to so res veliki ljudje. A prepričana sem, da imate veliko dobrotnikov tudi v svoji bližini, a so nam postali čisto samoumevni. Ko v nedeljo parkirate na čistem parkirišču pred cerkvijo, vstopite v okrašeno cerkev in sedete v čisto klop, ali kdaj pomislite, da je nekdo vse to postoril. Jaz jih kar nekaj poznam, o nikomer niste brali v nobenem časopisu, jih gledali na televiziji, poslušali po radiu, ampak so ljudje, ki jih globoko cenim in zanje velja, da so zaradi mnogih dobrih del, ki jih niso obešali na veliki zvon, veliki ljudje.
Občudujte stvarstvo in se zahvaljujte zanj. Košček sveta na katerem živimo, je blagoslovljen. Ne dovolite, da vam pogled na gore, vinograde, morje, ravnine pokvarijo ljudje, ki so dobro plačani in krojijo dnevno politiko. Ne pustite si ukrasti svojega življenja, še več, ne dovolite, da politična prepričanja preprečijo, da bi bili z nekom prijatelji. Naši, vaši. Čas je, da to prerastemo, a razumem, da politikom to ni v interesu, ker je njihov moto: deli in vladaj. Ne deli dobrine, ampak deli ljudi in jim vladaj. Še več, nekateri so si prilastili tako imenovano spravo in dosegli bi jo edino, če bi mislili tako kot oni, sicer pa …
Zadnji dokaz za to je nova knjiga mojega velikega prijatelja, vzornika in sogovornika v oddaji Za življenje, za danes in za jutri dr. Karla Gržana. V iskrenem prizadevanju, da bi pripomogel, da bi bilo čim prej konec polarizacije, je napisal obsežno knjigo, a glej ga zlomka, izdal jo je pri napačni založbi. Samo oklicani glasniki sprave so o knjigi pisali, preden so jo sploh dobili v roke, kaj šele prebrali. Vseh prejšnjih, samo pri založbi Ognjišče jih je izšlo več kot deset, pa najbrž sploh niso odprli. A vendarle bodo ti hudobne oznake izpuhtele, zato ker je Karel Gržan velik človek: velik v svoji skromnosti in velik zaradi mnogih drobnih dobrih dejanj, o katerih bi lahko govorili ljudje, ki so ga srečali, prebirali njegove knjige, nenazadnje poslušali naše oddaje. A od nas je odvisno, komu bomo verjeli in dovolili, da nam jemlje dragoceni čas, bomo poslušali informacije, ki nas vznemirjajo, blatijo ljudi ali pa se bomo temu pač odpovedali. Mediji ne odslikavajo realnosti našega življenja, ki je veliko lepša kot jo prikazujejo, oni ustvarjajo svet, ki je v interesu kapitala.
Od nas je seveda odvisno ali nas bodo praznične luči, ki svetijo v mestih že od novembra motile ali razveseljevale, ker vnesejo nekaj svetlobe v temačne dni, ki pritičejo temu letnemu času. Najbolj pomembno pa se mi zdi, da drug drugemu pustimo, da praznujemo tako, kot si želimo in nam je ljubo. V hvaležnosti, da sploh imamo kaj praznovati.
