tiskovna konferenca
Nadškof Zore: Kristjan se nasilju ne umika, ampak se mu upre z dobrim
Slovenija Marjana Debevec
Nenasilje: stil politike za mir je naslov papeževe poslanice za 50. svetovni dan miru. V slovenskem prevodu so jo dopoldne predstavili ljubljanski nadškof Stanislav Zore, namestnik vojaškega vikarja Milan Pregelj in urednik zbirke Cerkveni dokumenti Rafko Valenčič.
Papež v poslanici spregovori o dveh smrtonosnih svetovnih vojnah preteklega stoletja, hkrati pa zatrdi, da imamo danes opraviti s strašno svetovno vojno po koščkih. Slednjo sestavljajo terorizem, kriminal in nepredvidljivi oboroženi napadi; zlorabe, ki so jim izpostavljeni begunci in žrtve trgovine z ljudmi in uničevanje okolja. Vse to ustvarja spiralo nasilja, ki po besedah nadškofa Zoreta vodi v telesno in duhovno smrt.
Tudi Jezus je živel v nemirnih časih, vendar nam je pokazal, da je prostor spopada med nasiljem in mirom človeško srce. »Za kristjane nenasilje ni taktična drža, temveč vsebina bivanja, ravnanje človeka, ki je tako zelo prepričan v Božjo ljubezen in moč, da se ne boji napasti zla z orožjem ljubezni in resnice«. Papež tudi zapiše, da je ljubezen do sovražnikov jedro ‘krščanske revolucije’. Nadškof Zore pa je poudaril, da se kristjan nasilju ne umika, ampak se mu upre z dobrim.
Papež Frančišek v poslanici za svetovni dan miru odločne povabi k razorožitvi, odpravi jedrskega orožja in družinskega nasilja, predvsem omeni zlorabe ženske in otrok. Priročnik takšnega ravnanja so Jezusovi blagri, ki jih papež kot vodilo predlaga tudi svetovnim voditeljem. Obenem pa zagotovi, da si bo k delu za mir prizadevala tudi Cerkev, še posebej z novo nastalim dikasterijem za celotni človeški razvoj. K miru pa lahko po papeževih besedah prispeva vsak človek. »Še tako skromen prispevek k snovanju sveta, rešenega nasilja, pomeni prvi korak k pravičnosti in miru«, je še zatrdil nadškof Stanislav Zore.
Tudi namestnik vojaškega vikarja Milan Pregelj je zatrdil, da je imel papež s svojo poslanico v mislih vsakega posameznika. Vsi smo namreč večkrat nasilni in zahtevamo le svoj prav. »In da to, kar poskušamo uveljaviti včasih, ali pa velikokrat, ne postane le osebnostna drža, ampak celo stanje družbe in s tem tudi takšnih razmer, ki človeka silijo v nasilje.«
Zato pa ima vsak od nas odgovornost graditi mir je prepričan prof. Rafko Valenčič. »Nihče ne more reči: Kaj pa jaz lahko naredim med Obamo in Putinom ali med drugimi? Lahko, s svojega vidika. Je razsežnost zla, ali razsežnost dobrega in to je vedno nekaj, kar ni samo moje, ampak je naše. In če jaz spremenim svoje življenje, potem spreminjam tudi druge.« Nenasilja pa se po papeževih besedah najprej naučimo v družini.
