Papež rimski kuriji: Reforma bo učinkovita le s prenovljenimi ljudmi

Svet | 22.12.2016, 12:45 Marjana Debevec

Božič na glavo obrne našo človeško, posvetno logiko oblasti in zapovedovanja, farizejstva in determinizma, je v voščilu rimski kuriji zatrdil papež Frančišek. Na božič je Jezus postal majhen zato, da se ga nihče ne bi bal, ampak bi se mu lahko vsak približal; da ne bi bilo več nobene razdalje med Njim in nami. Vsak od nas Mu lahko reče ti, vsak lahko čuti, da ga On ljubi. Zatem pa je zbranim kardinalom in škofom spregovoril o pomenu in namenu reforme rimske kurije ter naštel načela, po katerih se le ta izvaja.

V Cerkvi ima reforma po papeževih besedah dva pomena: predvsem pomeni biti v skladju z znamenji današnjega časa in biti bolj v skladu s svojim ciljem, ki je za rimsko kurijo ta, da je v oporo Petrovemu nasledniku.

Reforma rimske kurije je urejena v smislu boljšega služenja vesoljni Cerkvi, kar je tudi vloga papeža, je zatrdil. Reforma je obenem tudi znamenje življenjskosti Cerkve, ki je na poti, ki je živa in se zato vedno spreminja. Ta pa ni cilj sama sebi, ampak je proces rasti in spreobrnjenja. Zato nima estetskega cilja v smislu plastične kirurgije. »V Cerkvi se ni treba bati gub, ampak madežev. Zato bo reforma učinkovita le, če se uresničuje s prenovljenimi ljudmi. Ni dovolj zamenjati ljudi, ampak se morajo ti nenehno duhovno prenavljati in prečiščevati«, je poudaril Frančišek.

Zato je v zadnjih dveh srečanjih s kurijo spregovoril o njenih boleznih in o pomenu kreposti, ki naj bi jih imela. Tokrat pa je navedel načela, ki naj bi reformo kurije vodila.

Pri tem se pojavlja tudi odpor, ki je po papeževih besedah sicer normalen, če se rodi iz dialoga in dobre volje. Težava pa je tisti skriti odpor, ki izhaja iz prestrašenih ali pa otrdelih src, ali pa tudi sovražni odpor, ki se pogosto prikaže v angelski obleki. »Ta se skriva za pravičniškimi in obsojajočimi besedami, zatekajoč se v tradicijo, zunanji videz, formalnosti.«

Vendar pa je papež tudi poudaril, da bi bilo pomanjkanje reakcije znamenje smrti. Zato je odpor pomemben in ga je treba sprejeti, mu prisluhniti. Vse to nam pove, da je reforma kurije proces, ki ga je treba živeti v zvestobi bistvenemu, z nenehnim razločevanjem in evangeljskim pogumom. Predvsem pa je treba reformo izvajati z veliko molitve, globoko ponižnostjo in konkretnimi koraki naprej, včasih pa tudi s koraki nazaj. »Predvsem pa tako, da se prepustimo vodenju Svetega Duha in zato: molitev, molitev, molitev...«.

Načela reforme rimske kurije

Zatem je sveti oče navedel 12 načel za reformo, med katerimi je pomemben osebni pogovor z vsakim zaposlenim in duh pastoralnosti. Ker je kurija v služenju, naj bi se pustila razsvetliti z duhom Jezusa, dobrega pastirja. Tudi v delovnih okoljih naj bi imeli močan pastoralni duh do ljudi, ki jih srečujejo, da se ne ne bi nobeden čutil zanemarjenega. Za papirji so ljudje, je dejal papež. Vse to bo po njegovih besedah preprečevalo tudi tekmovalnost.

Med temeljnimi načeli je omenil še misijonarskost, racionalnost, funkcionalnost in zmernost. Slednja vodi v povezovanje več dikasterijev v en sam urad in poenostavitev dela v sami uradih. Tudi določene komisije naj bi racionalizirali vse to pa naj bi prispevalo k pričevanju.

Papež je posebej izpostavil pomen sinodalnosti, ki naj bi povezovala najprej vse vodilne vatikanskih uradov s papežem, potem pa tudi vsak urad posebej. Treba se je izogibati razdeljenosti, kar lahko povzroči tudi preveč raznih oddelkov, je prepričan sveti oče.

Obenem pa je po njegovih besedah zelo pomembna katoliškost, ki naj se odraža v mednarodnosti osebja v kuriji. Med njimi naj bi bili tudi laiki, seveda izbrani na podlagi primernega moralnega življenja in strokovnega znanja. Poseben poudarek bo na vlogi ženske in laikov nasploh v življenju Cerkve.

Med načeli za reformo rimske kurije je papež omenil še profesionalnost in postopnost, ki je sad razločevanja. Gre tudi za fleksibilnost, da bi lahko dosegli pravo reformo.

Storjeni koraki v procesu reforme

Med koraki, ki so bili v procesu reforme že storjeni, pa je papež spomnil na ustanovitev sveta devetih kardinalov, ki naj bi svetovali papežu pri vodenju Cerkve in predlagali korake za reformo kurije. Med drugim je omenil novo komisijo za nadzor vatikanske banke za boljšo preglednost njenega delovanja; kazenski zakonik Vatikana; komisijo za finančno varnost Svetega sedeža, ki preprečuje pranja denarja in njegovo zlorabo za terorizem; tajništvo in svet za ekonomijo; papeško komisija za zaščito mladoletnih in ranljivih odraslih; tajništvo za komunikacije, ki naj bi prispevalo k povezavi vatikanskim medijev, da bi bolj odgovorili na potrebe Cerkve; poenostavitev postopkov za ugotavljanje ničnosti zakonske zveze; bolj strogi predpisi za škofe, ki so zamolčali spolne zlorabe s strani duhovnikov; ustanovitev dikasterija za družino, življenje in laike ter diaksterija za celostni razvoj, ki bo povezal štiri dosedanje urade.

Ob sklepu pa je papež še zatrdil, da je središče reforme Kristus. Sklenil je z besedo: »Božič je praznik ponižnosti, ki jo Bog ljubi.«