Pred nami je prvi sveti večer
Slovenija Marjana Debevec
Adventni čas je dosegel svoj vrh s prošnjo: »Gospod Jezus, pridi skoraj, nikar se več ne mudi. Zaupamo v tvojo ljubezen, potolaži nas in vzdigni s svojim prihodom ...« Štirje tedni priprave na praznik Gospodovega rojstva, na katerega smo se pripravljali z upanjem, kesanjem in dobrimi deli, imajo v letu usmiljenja poseben poudarek. Bog se v božični noči sklanja k človeku kot Odrešenik, kot otrok, da bi ga brez strahu pričakali tudi kot Sodnika. Bogoslužje nocojšnjega večera nas želi opozoriti na to resničnost.
Vrh praznovanja svetega večera je polnočna maša, pri kateri se zahvaljujemo Bogu za to sveto noč, v kateri je zasijala prava luč, Kristus. Obenem ga prosimo, naj v veri na zemlji spoznavamo njegove skrivnosti, da bomo uživali njegovo slavo v nebesih. To je osrednje sporočilo praznika Jezusovega rojstva. Bogoslužje svetega večera in polnočno mašo bogatijo krajevni običaji in navade, tako v Rimu in Betlehemu, kot pri nas v Sloveniji. Prazničnosti pa dajo svoj pečat tudi številne pesmi, med katerimi ne moremo mimo »Svete noči«.
Po številnih domovih v tem popoldnevu poleg božičnega drevesa postavljamo tudi jaslice. Papež Frančišek je med nedeljskim opoldanskim nagovorom vse povabil, da bi se v tem času ustavili, naredili v sebi tišino in si pred očmi predstavljali s sv. Jožefom na poti v Betlehem. Pri tem nam lahko zelo pomagajo jaslice. »Poskusimo vstopiti v resničen božič, božič Jezusa, ki se nam približuje – Boga z nami, blizu nas – da bi dobili milost tega praznika, ki je milost bližine, ljubezni, ponižnosti in nežnosti«, je dejal sveti oče.
Marsikje se je ohranila navada, da jaslice postavimo na sveti večer. Temu sledi domače bogoslužje »prvi sveti večer«, ko z blagoslovljeno vodo pokropimo in s kadilom pokadimo naše domove, pa tudi druga poslopja, ki spadajo zraven. Tako kot v cerkvi tudi pri domačem praznovanju ne gre brez božičnih pesmi, ki so prava zakladnica slovenskega božiča.
Upodobitev božičnega dogodka je prvi postavil Sv. Frančišek Asiški. Na slovensko ozemlje so upodobitve Kristusovega rojstva prišle s predstavniki frančiškanskega reda.
Glavno sporočilo jaslic je, da se je Bog učlovečil zato, da bi si približal človeka in stvarstvo oz. jima prišel naproti. Postavitev jaslic v družinskem krogu nosi sporočilen pomen povezanosti družine, saj je eden najbolj zaželenih in veselih dogodkov krščanske tradicije pri nas.
V zadnjih letih se je pri nas močno uveljavila tradicija živih, igranih jaslic, ki jih lahko občudujemo v različnih naravnih okoljih.
Dodajmo še to, da je smreko za trg sv. Petra v Vatikanu letos darovala italijanska pokrajina Trento, jaslice pa so darilo Malte in opozarjajo na stisko begunskih družin. Vsi, ki bodo obiskali te jaslice, so povabljeni, da odkrijejo njihov simbolični pomen: sporočilo bratstva, medsebojne delitve, sprejemanja in solidarnosti, je papež dejal ob sprejemu donatorjev.
Papež Frančišek bo praznovanje božične skrivnosti, kot običajno začel s slovesno sveto mašo Gospodovega rojstva v baziliki svetega Petra v Vatikanu, ki se bo začela ob 21.30. Z njim bodo somaševali kardinali in škofje rimske kurije. Jutri opoldne bo sveti oče z balkona vatikanske bazilike prebral božično poslanico in podelil blagoslov urbi et orbi - mestu in svetu. Balkon vatikanske bazilike, s katerega bo to storil, pa tudi samo vatikansko baziliko, sta znova krasila Slovenca, dr. Sabina Šegula in Peter Ribič z Biotehniškega centra Naklo.
